liberál -a m (ȃ) knjiž. liberalec: liberali in demokristjani / biti po nazorih liberal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
liberálec -lca m (ȃ) 1. član liberalne stranke: vlada pod vodstvom slovenskih liberalcev // nekdaj član, pristaš Narodne napredne stranke, naprednjak: slovenski liberalci in klerikalci 2. pristaš liberalizma: v njem je nekoliko liberalca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
liberalúh -a m (ū) slabš. liberalec: to so sami liberaluhi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
naprednják -a m (á) 1. ekspr. kdor ima napredne nazore: bil je naprednjak in revolucionar 2. nekdaj član, pristaš Narodne napredne stranke; liberalec: slovenski naprednjaki in klerikalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prepríčanje -a s (ȋ) 1. kar kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno misli, sodi, da je resnično, pravilno: njegovo prepričanje, da hči še živi, se je po tem dogodku omajalo, utrdilo;
domneva se je spremenila v prepričanje / izrazil je prepričanje, da bo stvar kmalu urejena; prišel je do prepričanja, da je edino tako življenje smiselno / živel je v zmotnem prepričanju, da to ni njegova dolžnost / to sem naredil iz prepričanja, ne iz strahu; po mojem prepričanju stvar ne bo tako lahka mnenju, sodbi2. prepričanost: njegov glas je izražal trdno prepričanje / odgovoriti z globokim, mirnim prepričanjem 3. skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodba) o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka: braniti, zatajiti prepričanje;
za svoje prepričanje so bili pripravljeni tudi umreti;
versko prepričanje / biti po prepričanju liberalec b) v zvezi s kakim delom stvarnosti: njegovo politično prepričanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
svobodnják -a m (á) 1. zgod., v fevdalizmu osebno svoboden človek: podložniki in svobodnjaki / tolminski svobodnjaki / kmet svobodnjak 2. kdor je rad svoboden, neodvisen: bil je velik veseljak in svobodnjak;
pren., pesn. oblaki svobodnjaki // kdor opravlja poklicno dejavnost zunaj rednega delovnega razmerja: ugotovil je, da redna zaposlitev ni zanj, in odšel med svobodnjake; delal je kot svobodnjak 3. svobodomislec: on je prevelik svobodnjak, da bi trdil kaj takega // v nekaterih državah liberalec: volilna zmaga svobodnjakov // član svobodnjaške stranke: svobodnjaki so se odločali med pozicijo in opozicijo; avstrijski, nizozemski svobodnjaki; vodja svobodnjakov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.