bíti copáta, bíti pod copáto, iméti kóga pod copáto, íti po copátah, postáti copáta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
knjiž. liberalec: liberali in demokristjani / biti po nazorih liberal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
1. član liberalne stranke: vlada pod vodstvom slovenskih liberalcev
// nekdaj član, pristaš Narodne napredne stranke, naprednjak: slovenski liberalci in klerikalci
2. pristaš liberalizma: v njem je nekoliko liberalca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
liberálka -e ž, člov. (ȃ)
liberálčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
slabš. liberalec: to so sami liberaluhi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
1. ekspr. kdor ima napredne nazore: bil je naprednjak in revolucionar
2. nekdaj član, pristaš Narodne napredne stranke; liberalec: slovenski naprednjaki in klerikalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
1. kar kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno misli, sodi, da je resnično, pravilno: njegovo prepričanje, da hči še živi, se je po tem dogodku omajalo, utrdilo; domneva se je spremenila v prepričanje / izrazil je prepričanje, da bo stvar kmalu urejena; prišel je do prepričanja, da je edino tako življenje smiselno / živel je v zmotnem prepričanju, da to ni njegova dolžnost / to sem naredil iz prepričanja, ne iz strahu; po mojem prepričanju stvar ne bo tako lahka mnenju, sodbi
2. prepričanost: njegov glas je izražal trdno prepričanje / odgovoriti z globokim, mirnim prepričanjem
3. skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb
a) o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka: braniti, zatajiti prepričanje; za svoje prepričanje so bili pripravljeni tudi umreti; versko prepričanje / biti po prepričanju liberalec
b) v zvezi s kakim delom stvarnosti: njegovo politično prepričanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
1. zgod., v fevdalizmu osebno svoboden človek: podložniki in svobodnjaki / tolminski svobodnjaki / kmet svobodnjak
2. kdor je rad svoboden, neodvisen: bil je velik veseljak in svobodnjak; pren., pesn. oblaki svobodnjaki
// kdor opravlja poklicno dejavnost zunaj rednega delovnega razmerja: ugotovil je, da redna zaposlitev ni zanj, in odšel med svobodnjake; delal je kot svobodnjak
3. svobodomislec: on je prevelik svobodnjak, da bi trdil kaj takega
// v nekaterih državah liberalec: volilna zmaga svobodnjakov
// član svobodnjaške stranke: svobodnjaki so se odločali med pozicijo in opozicijo; avstrijski, nizozemski svobodnjaki; vodja svobodnjakov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.