častít -a -o prid. (ȋ) star. spoštovan, cenjen: to je častit gospodar;
dekle je iz častite hiše / v vljudnostnem nagovoru častiti bralci! kot pristavek za duhovnika, redovnika častiti gospod; zahvaljujemo se častiti duhovščini; častita sestra Serafina // ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti; častitljiv: tedaj je spregovoril častit starec; stara, častita lipa; sam.: tako je naročila častita častita sestra, redovnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dehtéti -ím [dəh tudi deh] nedov., dehtì tudi dêhti (ẹ́ í) - 1. knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: rožni grm ne dehti več; lipa opojno dehti; brezoseb. dehtelo je po zemlji in drevju / ekspr. v parku je dehtela pomlad
- 2. star. zelo želeti, hrepeneti: njeno srce je dehtelo slišati to besedo; v njej vse dehti po ljubezni
dehtèč -éča -e: dehteči vrtovi; dehteče cvetlice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
doklèr in dókler in dòkler vez. (ȅ; ọ̑; ȍ) v časovnih odvisnih stavkih - 1. z nedovršnim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega: dokler je zakon v veljavi, se ga je treba držati; revež bo, dokler bo živ; dokler smo imeli denar, smo kupovali knjige; tega ne bi dovolil, dokler bi imel še kaj oblasti nad njo
● upamo, dokler živimo; preg. dokler lipa cvete, ji ne manjka čebel v sreči ima človek dosti prijateljev - 2. z zanikanim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem: gledal je za njo, dokler ni izginila za hišo; varuj otroka, dokler se ne vrne mati / ni miru, dokler vse ne spi / brez nikalnice: star. žanjejo ves dan, dokler da zaide sonce; zastar. bolj dan na dan brli življenja sveča, dokler ji reje zmanjka, in ugasne (F. Prešeren)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
gostovéjen -jna -o prid. (ẹ̑) gostovejnat: gostovejna lipa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kàr vez. (ȁ) - 1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku; kolikor: les, kar ga je treba, dobiš v zadrugi
// ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje visoke mere, stopnje: ves je falot, kar ga je; kosci so hiteli, kar se je dalo; beži, kar ga nesejo noge / izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel / v prislovni rabi, piše se tudi brez vejice: naj stane kar hoče; odgovoril je kar se da prijazno karseda
// to je najbolj usodna odločitev, kar jih pozna naša zgodovina - 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje meje v preteklosti, od katere poteka dejanje nadrednega stavka; odkar: ni še deset minut, kar je šel tod mimo; kar je oženjen, ne zahaja več v gostilno; ta lipa stoji, kar vaščani pomnijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
košàt -áta -o prid. (ȁ ā) - 1. ki ima dosti bujno razraščenih vej: košat hrast; na dvorišču je stala košata lipa; košato drevo / košate veje
// gost, bujno razraščen: košati lasje; dvignil je košate obrvi / košat rep; košata glava s košatimi lasmi - 2. ekspr. zelo in lepo razvit: košata ženska / ima košata ramena široka
// v tej obleki je videti zelo košata debela - 3. ekspr. mogočen, imeniten: ne daleč je stala košata domačija / nosi košate obleke
// oblasten, prevzeten: košat pa ni bil / košato govorjenje
košáto prisl.: košato hoditi, se nositi; košato je sedel za mizo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
krásen -sna -o prid., m. spol stil. krasán, ž. spol stil. krasnà; krasnéjši (ȃ) nav. ekspr. zelo lep: imela je krasen obraz;
zdela se mu je krasna;
krasna dekleta / v rokah je držala krasen šopek; krasna stara cerkev / dajal mu je krasen zgled / imel je krasen tenor / naredil se je krasen dan / od tod je krasen razgled; najkrasnejšo senco je dajala lipa / spomin na krasen čas / iron. to je pa res krasna druščina // zelo dober, pošten: to so krasni ljudje; je pa res krasen fantkrásno prisl.: cvetje krasno diši; krasno se zna obvladati; to se pa res krasno sliši / v medmetni rabi krasno, jutri gremo od tod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
látvijščina -e ž (á) latvijski jezik; letonščinaSSKJ: Ob hrastu je tradicionalno drevo lipa, ki ji v latvijščini nekako domače pravijo – liepa E ↑látvijski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
lípa -e ž (í) - 1. košato drevo z mehkim lesom, srčastimi listi in dišečimi cveti: lipa cvete; sedeti pod lipo; stara lipa; lipa sredi vasi / pog. rezljati konjičke iz mehke lipe lipovega lesa
// pog. lipovo cvetje: nabirati lipo - 2. v zvezi sobna lipa lesnata sobna rastlina z velikimi mehkimi srčastimi listi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
lípaSSKJ -e ž (í) lípa správe -e -- ž (í, ȃ)
1. lipa, posajena leta 1989 na ljubljanskem pokopališču Žale kot simbol slovenstva, prizadevanja za narodno spravo in želje po pokopu žrtev pobojev ob koncu druge svetovne vojne: Na Žalah bo tudi spominska slovesnost ob lipi sprave
2. takšna lipa v drugih slovenskih krajih: Neznanec je poškodoval lipo sprave na Slovenskem trgu v Kranju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
lípec -pca m (ȋ) nar. lipi podobno drevo z nekoliko manjšimi listi; lipovec: Vse bom posekal, kar mi bo prišlo pod sekiro, bodi si lipa ali pa lipec (F. Levstik)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
lípica -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od lipa: ležati pod zeleno lipico
♦ bot. gozdna rastlina z rdeče-rumenimi cveti v grozdih; vimček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
lípovec -vca m (í) - 1. lipi podobno drevo z nekoliko manjšimi listi: lipa in lipovec
- 2. pog. lipov čaj: vroč lipovec
// nar. lipovo cvetje: nabirati lipovec
♦ čeb. lipov med
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
litopunktúra -e ž (ȗ) ekol., po Marku Pogačniku 1. metoda zdravljenja zemlje, podobna akupunkturi, temelječa na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Če je pretok energije oviran, ga akupunktura vzpostavi z iglami, ki jih zabadamo v energetske točke, litopunktura pa s pozicioniranjem kamnitih stebrov na energetske točke v pokrajini 2. skulptura z izklesanimi kozmogrami, risbami energetskih valovanj in arhetipov nekega kraja, arhitekture, bitja, namenjena za zdravljenje zemlje, temelječe na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Dodani so litopunktura, z lesenimi čoki obkrožena lipa, nekaj zvezdastih tlakov in še grobo betoniran zidec ob pločniku E iz gr. líthos 'kamen' + lat. punctūra 'zbodljaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
molíti -ím nedov. (ī í) - 1. imeti, ohranjati kaj v položaju, da seže bolj daleč kot sosednje stvari: pes je molil jezik iz gobca; zvonček že moli cvet izpod snega; čez mizo je molila lipa svoje veje / hiša je molila svojo rdečo streho kvišku / moliti dlan za plačilo nastavljati; molila je roke proti meni iztegovala; moliti roko v pozdrav
● star. fige, jezik moliti kazati; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven moli v gostilni; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. moliti vse štiri od sebe ležati v sproščenem položaju, navadno z iztegnjenimi nogami, rokami; ekspr. moliti komu dokaze pod nos povedati, predložiti mu jih, navadno nekoliko škodoželjno - 2. hoteti dati, izročiti kaj, držeč pred seboj: molila mu je nekakšen dokument; molil ji je kozarec; moli mu telefonsko slušalko
molèč -éča -e: pes je ležal, moleč jezik iz gobca; moleč noge od sebe, je ležal pod drevesom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
njén -a -o zaim. (ẹ́) - 1. izraža svojino bitja, osebe ženskega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in je ne ogovarja, ali stvari ženskega spola, o kateri je govor: njen dežnik, klobuk; gora in njen vrh; njena hiša; posestvo bo njeno / njeni lasje; njena postava
- 2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi, stvari: njena domišljavost, skrb; ta misel ni njena; njeno prepričanje
// izraža razmerje med tem bitjem, osebo, stvarjo in okolico: naša domovina in njen položaj v svetu; njena čast; njeno dobro ime - 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do tega bitja, osebe, stvari: njen oče, ženin / njene prijateljice / nova literarna smer in njeni predstavniki
- 4. izraža izhajanje od tega bitja, osebe, stvari: lipa in njen les; njen pozdrav; njena pomoč; srna in njeno meso; njeno petje; njeno pismo staršem
- 5. pog. izraža (stalno) povezanost s tem bitjem, osebo, stvarjo: njen pisatelj je Cankar; to je spet ena (od) njenih muh; njene palačinke so kuharsko čudo
- 6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: njenemu Mihcu je vse dovoljeno
// v nekaterih državah izraža spoštovanje: njeno kraljevsko veličanstvo
● star. bliža se ji njen čas porod; pog. njen tip so dolgolasci ustrezajo njenemu okusu, predstavam; ekspr. otroka sta čisto njena njej podobna; prisl.: soba je opremljena po njeno; sam.: pog. njenega ni doma njenega moža; njene so izselili njene bližnje sorodnike; pog. njena bo obveljala njena odločitev; tu ni dosti njenega njene lastnine; po njenem to ni prav po njenem mnenju; prim. njegov, njihov, njun
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
odcvétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) približevati se koncu cvetenja: lipa že odcveta;
pren., ekspr. spoznala sta se v letih, ko je že odcvetalaodcvetajóč -a -e: obstala sta pod odcvetajočo jablano; odcvetajoče lepotice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
primarúha medm. (ū) star. - 1. izraža podkrepitev trditve: slabo kaže, primaruha
- 2. izraža začudenje, presenečenje: primaruha, kakšna lipa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
razcvítati se -am se nedov. (ȋ) star. razcvetati se: lipa se že razcvita / dekle se razcvita / mesto se vedno bolj razcvita / zaradi ugodnih razmer se je razcvitala umetnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
razprostírati -am nedov. (ī ȋ) - 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razprostirati posteljnino; prodajalka je razprostirala pred njo prt za prtom / orel razprostira krila, da bi vzletel / razprostirati roke v objem širiti; pren., pesn. noč razprostira svoj temni pajčolan
// delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razprostirati pregrinjala po posteljah
● ekspr. lipa daleč razprostira svoje veje ima dolge, široke veje - 2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razprostirati lan, zrnje, da se suši
razprostírati se s prislovnim določilom - 1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: nad vasjo se razprostira gozd; na ravnini se razprostirajo žitna polja; razprostirati se v daljavo, širino / nad gorami se je razprostiralo modro nebo; pren. mir se razprostira nad pokrajino
- 2. nav. ekspr. prihajati na kako površino, navadno veliko: megla se razprostira po dolini; čez senožeti se razprostirajo vedno daljše sence
razprostirajóč -a -e: okoli gradu razprostirajoči se vrtovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sklanjátev -tve ž (ȃ) lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku: sklanjatev in spregatev / samostalnik lipa se sklanja po ajevski sklanjatvi; imenska, pridevniška sklanjatev; moška sklanjatev samostalnikov moškega spola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sôben -bna -o prid. (ō) nanašajoč se na sobo: sobna vrata / sobni starešina v taborišču; to je bil v internatu moj sobni tovariš; sobni zdravnik zdravnik, ki zdravi in skrbi za bolnike v bolniški sobi // sobna antena; sobna lipa lesnata rastlina z velikimi mehkimi srčastimi listi; gojiti sobne ptice; sobne in vrtne rastline; hraniti kaj pri sobni temperaturi; kupiti za bolnika sobno stranišče stolu podobno pripravo za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru
♦ zool. sobna striga striga, ki ima zadnji par nog daljši od telesa in neparne dihalnice po sredi hrbtne strani, Scutigera coleoptrata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
srebŕn -a -o prid. (ȓ) - 1. ki je iz srebra: srebrn kovanec; srebrn pribor; srebrna žica / srebrna kolajna, medalja kolajna, medalja, ki se podeli za drugo mesto v posameznih športnih disciplinah; srebrna plaketa; srebrna ura
// srebrov: srebrni rudniki; srebrna ruda - 2. take barve kot srebro: srebrni čevlji; srebrn papir / ekspr.: srebrni lasje; srebrna brada; pesn. srebrna rosa / srebrn sijaj; srebrna barva
- 3. ekspr. zvonek, čist: srebrn glas; srebrn smeh otrok; srebrno petje
● pog. srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi; srebrna poroka petindvajsetletnica poroke; ekspr. srebrna ptica letalo; ekspr. ima že srebrne nitke v laseh sive lase
♦ bot. srebrna krvomočnica alpska rastlina s srebrno dlakavimi pritličnimi listi in rožnatimi cveti, Geranium argenteum; um. srebrno risalo nekdaj risalo s srebrno konico; vrtn. srebrni javor veliko parkovno drevo z nasprotnimi, deljenimi, na spodnji strani srebrno sivimi listi, Acer saccharinum; srebrna lipa visoko okrasno drevo z velikimi premenjalnimi, na spodnji strani srebrno sivimi listi, Tilia tomentosa; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca; zool. srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanju, Lepisma saccharina
srebŕno prisl.: srebrno se lesketati; srebrno beli lasje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
stoléten -tna -o prid. (ẹ̑) ekspr. večleten, dolgoleten: stoletno upiranje / stoletne izkušnje zelo stare; stoletna lipa / stoletna roža agava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
streljáj -a m (ȃ) - 1. razdalja, ki se doseže pri streljanju: še nekaj skokov in že je bil zunaj streljaja
- 2. v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: streljaj od ceste stoji stara lipa; dober streljaj daleč so ležale prve hiše / za nekaj streljajev oddaljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
velikánka -e ž (ȃ) - 1. ženska oblika od velikan: dekle je velikanka med vrstnicami / prekooceanska velikanka / kača, lipa velikanka
- 2. publ. velika (smučarska) skakalnica: skakati na velikanki / stometrska velikanka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zgrínjati -am nedov. (í) - 1. imeti strnjeno razprostrto: drevesa zgrinjajo krošnje; lipa zgrinja veje nad kamnito mizo
- 2. spravljati skupaj, na kup: zgrinjati zemljo, sušeče se zrnje / ekspr. zgrinjati bogastvo kopičiti
// zgrinjati na kup - 3. star. zlagati: mati zgrinja sinovo obleko
● star. groza me zgrinja, ko to poslušam obhaja
zgrínjati se s prislovnim določilom - 1. pojavljati se kje strnjeno v veliki količini: čez ladjo so se zgrinjali visoki valovi; nad dolino se zgrinjajo oblaki / ekspr. okrog nas se je zgrinjala tema je bila, je nastajala
// ekspr.: nad družino se zgrinjajo skrbi in težave; pred njim se zgrinja vse več problemov - 2. prihajati skupaj v velikem številu: že od jutra se zgrinjajo množice od vseh strani; okoli ponesrečenca se zgrinjajo radovedneži; ljudje se zgrinjajo na trg, v gledališče
zgrinjajóč -a -e: nad dolino zgrinjajoči se nevihtni oblaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.