Tiskanje

blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]

špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

II. z dajalnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

3.1.

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

ETIMOLOGIJA: ↑blizu

brálnik brálnika samostalnik moškega spola [brálnik]

1.

naprava ali del naprave za branje podatkov

2.

prenosna elektronska naprava za branje, shranjevanje elektronskih knjig; SINONIMI: e-bralnik

3.

naprava ali del naprave, ki izdeluje kopije slik, dokumentov, navadno za shranjevanje na računalniku

4.

programska oprema za ogled vsebine datotek v določenem formatu

5.

programska oprema zlasti za slepe in slabovidne, ki pretvarja zapisano besedilo v govorjeno

ETIMOLOGIJA: ↑brati

bréstovolístni bréstovolístna bréstovolístno pridevnik [bréstovolístni]
STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad
ETIMOLOGIJA: iz brestov list

brínjev brínjeva brínjevo pridevnik [brínjeu̯ brínjeva brínjevo]

1.

ki je del brina 1.; SINONIMI: brinov

2.

ki je iz brina 1.1. ali vsebuje brin 1.1.; SINONIMI: brinov

ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑brinov po zgledu ↑brinje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

čêsnov čêsnova čêsnovo pridevnik [čêsnou̯ čêsnova čêsnovo]

1.

ki je v zvezi s česnom 1.

1.1.

česna 1.

2.

ki je v zvezi s česnom 1.1.

2.1.

česna 1.1.

česen 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑česen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

čmrljelíki čmrljelíka čmrljelíko pridevnik [čmərljelíki]
STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho
ETIMOLOGIJA: ↑čmrlj + ↑lik

dvókalíčnica dvókalíčnice samostalnik ženskega spola [dvókalíčnica]

iz botanike rastlina, ki ima v kalčku dva klična lista

ETIMOLOGIJA: iz dvokaličen iz ↑dva + kalica iz ↑kal

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

endívija endívije samostalnik ženskega spola [endívija]

1.

glavnata solata z daljšimi čvrstimi listi z nazobčanim robom

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Endivia in it. indivia iz srgr. entýbia iz entýbion, prevzeto iz nekega semit. jezika - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ênokalíčnica ênokalíčnice samostalnik ženskega spola [ênokalíčnica]

iz botanike rastlina, ki ima v kalčku en klični list

ETIMOLOGIJA: iz ena kal

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]

1.

sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis

1.1.

2.

manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam

STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hrúškov hrúškova hrúškovo pridevnik [hrúškou̯ hrúškova hrúškovo]

1.

ki je v zvezi s hruško 1.; SINONIMI: hrušev

1.1.

hruške 1.

2.

ki je v zvezi s hruško 1.1.

2.1.

hrušk 1.1.

hruške 1.1.

STALNE ZVEZE: hruškova voda
ETIMOLOGIJA: ↑hruška

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kódrast kódrasta kódrasto pridevnik [kódrast]

1.

ki ima kodre1 1.

2.

ki spominja na koder1 1. ali je tak kot pri kodru1 1.

3.

v obliki kodrasti ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: nakodran, skodran

STALNE ZVEZE: kodrasti pelikan
ETIMOLOGIJA: ↑koder

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kóprc kóprca in kôprc kôprca samostalnik moškega spola [kópərc] in [kôpərc]

1.

vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih in nitastimi deljenimi listi; primerjaj lat. Anethum graveolens; SINONIMI: sladki janež

1.1.

1.2.

2.

rastlina nižje rasti z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, ki raste na morskih obalah, ali del te rastline; primerjaj lat. Crithmum maritimum; SINONIMI: morski koprc, iz botanike navadni morski koprc

3.

vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: janež, sladki janež

STALNE ZVEZE: morski koprc, navadni morski koprc
ETIMOLOGIJA: ↑koper

krvomóčnica krvomóčnice samostalnik ženskega spola [kərvomóčnica]

1.

dlakava rastlina z zvezdastimi cvetovi bele, rožnate, vijoličaste ali modre barve in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Geranium

1.1.

STALNE ZVEZE: korenikasta krvomočnica, srebrna krvomočnica, travniška krvomočnica
ETIMOLOGIJA: ↑kri + ↑moč

limónski limónska limónsko pridevnik [limónski]
STALNE ZVEZE: limonska kislina, limonska trava
ETIMOLOGIJA: ↑limona

máčji máčja máčje pridevnik [máčji]

1.

ki je v zvezi z mačkami 1.

;

SINONIMI:

mačkast

STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

obráščati obráščam nedovršni glagol [obráščati]

1.

s svojo rastjo prihajati ali biti vse naokoli, po površini česa

2.

v obliki obraščati se delati si nove poganjke

ETIMOLOGIJA: ↑obrasti

paličnják paličnjáka samostalnik moškega spola [paličnják]

žuželka s podolgovatim telesom, ki spominja na del rastline, zlasti vejico, list; primerjaj lat. Phasmatodea, Phylliidae

ETIMOLOGIJA: ↑palica

pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se]

1.

steči v manjši količini, navadno počasi

2.

ekspresivno priti, pojaviti se od kod

FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

štévnik štévnika samostalnik moškega spola [štéu̯nik]

1.

iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki označuje količino, zaporednost, različnost in je v stavku levi prilastek ali povedkovo določilo

1.1.

iz jezikoslovja

STALNE ZVEZE: glavni števnik, ločilni števnik, množilni števnik, nedoločni števnik, vrstilni števnik
ETIMOLOGIJA: ↑števen

tríps trípsa samostalnik moškega spola [tríps]

iz agronomije, iz zoologije majhna žuželka z ozkimi resastimi krili, ki slabo leti; primerjaj lat. Thrips

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. thrips iz gr. thríps ‛lesni črv’

véha2 véhe samostalnik ženskega spola [véha]

trši zunanji odstopajoči list zelja

ETIMOLOGIJA: iz vehati se v pomenu ‛majati se’, podobno kot rus. véha ‛količ, obcestni drog (s šopom slame na vrhu), ki služi kot kažipot v snegu’, češ. věcha ‛šop slame’, polj. wiecha ‛metlica’ < pslov.*věxa - več ...

voščénka voščénke samostalnik ženskega spola [voščénka]

1.

podolgovat pripomoček iz barvnega umetnega voska za risanje, pisanje

2.

sveča iz voska

3.

okrasna rastlina z drobnimi zvezdastimi cvetovi v kobulastih socvetjih, mesnatimi listi in voskasto površino; primerjaj lat. Hoya

STALNE ZVEZE: dolenjska voščenka, gorenjska voščenka, navadna voščenka, sevniška voščenka
ETIMOLOGIJA: ↑voščen