blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva] 1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla 1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blízu2 predlog [blízu] I. z rodilnikom 1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
II. z dajalnikom 1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje3.1. izraža vrednost česa zaradi (načrtovane) razumljivosti, dostopnosti
4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
ETIMOLOGIJA: ↑blizu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
brálnik brálnika samostalnik moškega spola [brálnik] 1. naprava ali del naprave za branje podatkov
2. prenosna elektronska naprava za branje, shranjevanje elektronskih knjig; SINONIMI: e-bralnik
3. naprava ali del naprave, ki izdeluje kopije slik, dokumentov, navadno za shranjevanje na računalniku
4. programska oprema za ogled vsebine datotek v določenem formatu
5. programska oprema zlasti za slepe in slabovidne, ki pretvarja zapisano besedilo v govorjeno
ETIMOLOGIJA: ↑brati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bréstovolístni bréstovolístna bréstovolístno pridevnik [bréstovolístni] STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad ETIMOLOGIJA: iz brestov list
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
brínjev brínjeva brínjevo pridevnik [brínjeu̯ brínjeva brínjevo] ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑brinov po zgledu ↑brinje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čêsnov čêsnova čêsnovo pridevnik [čêsnou̯ čêsnova čêsnovo] ETIMOLOGIJA: ↑česen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čmrljelíki čmrljelíka čmrljelíko pridevnik [čmərljelíki] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho ETIMOLOGIJA: ↑čmrlj + ↑lik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dvókalíčnica dvókalíčnice samostalnik ženskega spola [dvókalíčnica] iz botanike rastlina, ki ima v kalčku dva klična lista
ETIMOLOGIJA: iz dvokaličen iz ↑dva + kalica iz ↑kal
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
endívija endívije samostalnik ženskega spola [endívija] 1. glavnata solata z daljšimi čvrstimi listi z nazobčanim robom1.1. listi te solate kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Endivia in it. indivia iz srgr. entýbia iz entýbion, prevzeto iz nekega semit. jezika - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ênokalíčnica ênokalíčnice samostalnik ženskega spola [ênokalíčnica] iz botanike rastlina, ki ima v kalčku en klični list
ETIMOLOGIJA: iz ena kal
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška] 1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis 1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
hrúškov hrúškova hrúškovo pridevnik [hrúškou̯ hrúškova hrúškovo] STALNE ZVEZE: hruškova voda ETIMOLOGIJA: ↑hruška
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kódrast kódrasta kódrasto pridevnik [kódrast] 3. v obliki kodrasti ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: nakodran, skodran
STALNE ZVEZE: kodrasti pelikan ETIMOLOGIJA: ↑koder
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kóprc kóprca in kôprc kôprca samostalnik moškega spola [kópərc] in [kôpərc] 1. vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih in nitastimi deljenimi listi; primerjaj lat. Anethum graveolens; SINONIMI: sladki janež 1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
2. rastlina nižje rasti z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, ki raste na morskih obalah, ali del te rastline; primerjaj lat. Crithmum maritimum; SINONIMI: morski koprc, iz botanike navadni morski koprc
3. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: janež, sladki janež
STALNE ZVEZE: morski koprc, navadni morski koprc ETIMOLOGIJA: ↑koper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
krvomóčnica krvomóčnice samostalnik ženskega spola [kərvomóčnica] 1. dlakava rastlina z zvezdastimi cvetovi bele, rožnate, vijoličaste ali modre barve in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Geranium 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: korenikasta krvomočnica, srebrna krvomočnica, travniška krvomočnica ETIMOLOGIJA: ↑kri + ↑moč
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
limónski limónska limónsko pridevnik [limónski] STALNE ZVEZE: limonska kislina, limonska trava ETIMOLOGIJA: ↑limona
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj. ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
obráščati obráščam nedovršni glagol [obráščati] 1. s svojo rastjo prihajati ali biti vse naokoli, po površini česa
2. v obliki obraščati se delati si nove poganjke
ETIMOLOGIJA: ↑obrasti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
paličnják paličnjáka samostalnik moškega spola [paličnják] žuželka s podolgovatim telesom, ki spominja na del rastline, zlasti vejico, list; primerjaj lat. Phasmatodea, Phylliidae
ETIMOLOGIJA: ↑palica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se] 1. steči v manjši količini, navadno počasi
2. ekspresivno priti, pojaviti se od kod
FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo ETIMOLOGIJA: ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
štévnik štévnika samostalnik moškega spola [štéu̯nik] 1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki označuje količino, zaporednost, različnost in je v stavku levi prilastek ali povedkovo določilo1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: glavni števnik, ločilni števnik, množilni števnik, nedoločni števnik, vrstilni števnik ETIMOLOGIJA: ↑števen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tríps trípsa samostalnik moškega spola [tríps] iz agronomije, iz zoologije majhna žuželka z ozkimi resastimi krili, ki slabo leti; primerjaj lat. Thrips
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. thrips iz gr. thríps ‛lesni črv’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
véha2 véhe samostalnik ženskega spola [véha] trši zunanji odstopajoči list zelja
ETIMOLOGIJA: iz vehati se v pomenu ‛majati se’, podobno kot rus. véha ‛količ, obcestni drog (s šopom slame na vrhu), ki služi kot kažipot v snegu’, češ. věcha ‛šop slame’, polj. wiecha ‛metlica’ < pslov.*věxa - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
voščénka voščénke samostalnik ženskega spola [voščénka] 1. podolgovat pripomoček iz barvnega umetnega voska za risanje, pisanje
3. okrasna rastlina z drobnimi zvezdastimi cvetovi v kobulastih socvetjih, mesnatimi listi in voskasto površino; primerjaj lat. Hoya
STALNE ZVEZE: dolenjska voščenka, gorenjska voščenka, navadna voščenka, sevniška voščenka ETIMOLOGIJA: ↑voščen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.