ȃvber, m. = naplavina, rekše les, listje, pesek itd., kar voda nanese, Kot Koboridski-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bȋzəc, -zca, m. repno listje, repna nat, Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brę́ncəlj 1., -clja, m. koš, v katerem nosijo listje, seno itd., Kojsko (Goriš.)-Erj. (Torb.); — kor. brenk-, bręk-, schwellen, Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cẹ́stiti, -im, vb. impf. castrieren, C.; — listje c., Laub abbrechen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cvŕkniti 2., cvȓknem, vb. pf. zusammenschrumpfen: listje cvrkne, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cvŕliti, -im, vb. impf. 1) kreischen (von kochendem Fett), vzhŠt.-C.; nam. cvrleti; — 2) zusammenziehen: vročina listje cvrli, C.; c. se, zusammenschrumpfen: list se cvrli, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čȃj 2., m. der Thee: posušeno listje čajevca: zeleni, rjavi čaj, Tuš. (R.); iz njega napravljena pijača; — tudi drugi poparki suhega listja in cvetja kot zdravila, n. pr. plučni čaj, der Gramperlthee, Tuš. (R.); — rus.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
češljáti, -ȃm, vb. impf. listje č. = odsekavati, Tolm.-Štrek. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čvŕkniti 2., čvȓknem, vb. pf. ansengen, zusammenschrumpfen machen; čvrknjeni lasje, čvrknjeno listje, C., — pogl. 2. cvrkniti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
drmožjè, n. smeti na cesti, ogr.-C.; zrak v vrteči gib pride in s seboj nese prah, listje, smeti, drmožje, ogr.-Valj. (Rad); das Anschwemmicht, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
gárnjak, m. = koš za listje, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
grábiti, grȃbim, vb. impf. 1) raffen; ponudil sem mu črešenj, on pa jih je začel kar g.; — vodo g. = zajemati, Rez.-C.; pot g. pod se, laufen: konji skokoma grabijo pod se znano pot, Erj. (Izb. sp.); zu ergreifen suchen; koga za roko g., jemands Hand zu ergreifen suchen, Z.; — jeza me grabi, der Zorn ergreift mich; — habgierig zusammenraffen, g. denar; čedalje več k sebi grabijo, Trub.; — rauben, plündern, Cig., Jan.; kradli so jim in grabili, Slovan; — 2) harken, rechen; listje, seno g.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
hrpotíti se, -ím se, vb. impf. sich emporrichten; potlačeno listje, stročje itd. se po malem hrpoti, C.; rahla zemlja pod se hrpoti = se vzdiguje, C.; sich sträuben, sich aufblähen, C.; prahlen, C.; h. se proti komu, drohen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
izgrábiti, -grȃbim, vb. pf. raffend herausschaffen; — herausrechen; i. listje iz jarka.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
kápati, kȃpam, -pljem, vb. impf. 1) in Tropfen herabfallen, tropfen; vina je bilo, da je vse kapalo od mize; — tinta kaplje, die Tinte kleckt, Cig.; — einzeln herabfallen, Mur.; listje kapa, Cig.; hruške so začele kapati, vzhŠt.; — ljudje so gledali, da so jim oči vun kapale, = debelo so gledali, Vod. (Izb. sp.); — einzeln kommen: ljudje kapljejo, Z., jvzhŠt.; — le po malem kaplje (denar), es gehen nur geringe Summen ein, jvzhŠt.; — 2) in einzelnen Tropfen fallen lassen, tropfen, Cig.; — redko, gosto kapati (krompir sadeč), pri Gorici-Erj. (Torb.); — nebo bo kapalo z roso, Dalm.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
lístje, n. das Laub, die Blätter; l. grabiti, Laub zusammenrechen; v listje iti, Blätter treiben, Cig.; toliko jih je, kakor listja in trave, eine zahllose Menge; das Laubwerk (arch.), Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
lístjiče, n. dem. listje, Met., ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
lȋstnik, m. 1) gozd, kjer rasto listovci in se listje grabi, der Laubwald, Cig., Jan., Nov., Vrt., Dol.; — 2) koš za listje, der Laubrückenkorb, Cirk.-Baud., Tolm.-Štrek. (LjZv.), Dol.; — 3) = listnjak, die Streuhütte, Mur., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
mrẹ̑žnica, f. 1) mreža, v kateri nosijo seno, listje, slamo, Dol.; das Heu-, Laubnetz, Cig.; — 2) die Netzhaut des Auges, Cig. (T.), Erj. (Som.), Žnid., Sen. (Fiz.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
nésti, nésem, vb. impf. 1) tragen; v rokah, na hrbtu, v košari nesti kaj; — puška dobro nese, die Flinte schießt gut, Cig.; n. se, sich geberden, Cig.; konj se lepo nese, das Pferd hat eine schöne Haltung, Ig (Dol.); dokler (dokoder) oči neso, soweit das Auge reicht, Cig., LjZv.; — moja pamet nese toliko, da ... = pamet mi govori, uči me, da ..., Podkrnci-Erj. (Torb.); — dahin tragen, treiben; veter listje daleč nese; valovi ladjo neso v tuje kraje; kam te zlodej nese? Kam nese me obup, neznam, Preš.; nese me, es reißt mich fort, Mik.; — 2) eintragen, Nutzen bringen; hiša mi nese veliko; — 3) jajca n., Eier legen; kokoš ne nese več.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
obírati, -bȋram, vb. impf. ad obrati; 1) abpflücken, ablesen, abnehmen; listje, gosenice, sadje o.; — 2) beklauben: kosti obirati, Knochen abklauben, an Knochen knaupeln; — berač hiše obira, der Bettler bettelt von Haus zu Haus, Cig.; pri igri o. koga, jemanden beim Spiel ausziehen; — o. se, lausen, Cig.; ptički se obirajo, die Vögel putzen sich, Cig.; — o. se pri delu = langsam arbeiten, Cig.; on je predolgo se obiral in oprezoval pri svojem poslu, Jurč.; — 3) o. koga, jemanden ausrichten, verleumden; — 4) = izbirati (v neki igri), Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
obráti, -bérem, vb. pf. 1) abklauben, abpflücken, abnehmen; o. sadje, listje, smolo, gosenice; o. meso s kosti; — 2) beklauben, bepflücken: o. trto, drevo; kost o., ein Bein abknabbern; — vse hiše o., alle Häuser abbetteln, Cig.; aussacken, ausziehen; o. koga pri igri; — 3) o. koga, jemanden ausschelten, ausputzen, Cig., Jan., M.; — 4) verhexen, M.; o. otroka: obran otrok, kateremu je kaka baba naredila, da je izgubilo zdravje in rdečo barvo, katero dotična čarovnica sama dobi, Št.-Pjk. (Črt. 127.); — 5) = nabrati, falten, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
obtŕgati, -tȓgam, vb. pf. ringsum abpflücken, ablesen, Cig., Jan.; listje z drevesa o., Cig.; — o. drevo, den Baum abpflücken, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
odjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) abessen, abfressen: hrošči so listje odjedli drevju; — 2) o. koga, jemanden tückischer Weise aus einer Stellung (z. B. aus einem Dienste) bringen, C.; — 3) mit dem Essen fertig werden, abspeisen; gospoda niso še odjedli.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
okrȋlje, n. 1) die Schürze, Jan., Dalm.-M., C.; — figovo listje sta skup splela in sta si okrilje storila, Jap. (Sv. p.); — 2) der Saum (eines Kleides), M., Z., Krelj; — 3) (po hs.) der Schirm (fig.), Cig. (T.); der Schutz, die Fittige (fig.), Mur., Cig., Jan., C., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
osmíkati, -am, vb. pf. abstreifen: listje o., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
osmȓcati, -am, vb. pf. = osmukati: o. listje, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
páhati 1., pȃham, vb. impf. durch Bewegung der Luft Wind verursachen: fachen, fächern, Mur., Cig., Jan.; veter paha, C.; z banderom p., die Fahne schwenken, Cig.; ogenj p., das Feuer aufwehen, Cig.; žito p., das geworfelte Getreide (z. B. mittelst eines Tuches) ausfachen, ausstäuben, Z., BlKr., Dol.; pleve od vršaja p., Lašče-Levst. (M.); — im Gehen Wind machen, stolz einhergehen, Mur.; — fächeln, Mir paha mu hlad, Vod. (Pes.); — fächelnd sich bewegen: listje na drevju paha, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
pahljáti, -ȃm, vb. impf. fächeln; p. v koga, jemanden anfächeln, Cig.; zufächeln: p. komu kaj, Cig.; veter nam hlad pahlja, Mur.; — fächelnd sich bewegen: brezovo listje pahlja, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
pocvȓčkati, -am, vb. pf. versengen: mraz je listje pocvrčkal, (počvrčkati) vzhŠt.; — prim. 2. cvrkati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
podmúliti, -im, vb. pf. 1) unten abstreifen: listje p., C.; — unterjäten: vinograd p., Dol.-Z.; — 2) p. se, finster zu Boden zu schauen anfangen, Dol.-Mik.; podmuljen, tückisch, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
pogȃnjati, -am, vb. impf. ad pognati; 1) antreiben; p. konje pri vožnji; živino zaostajajočo p.; — ceno kvišku p., den Preis in die Höhe treiben, Cig.; trdo p. kaj, etwas nachdrücklich betreiben, Cig.; tožbo p., eine Klage verfolgen, Z.; — vergeuden, verschwenden, Cig.; v zapravljivosti in razuzdanosti p. življenje, Cv.; — 2) p. se za kaj, sich um etwas bemühen, etwas erstreben, auf etwas hinarbeiten, sich einer Sache annehmen; p. se za predstvo, um den Vorrang streiten, Cig.; p. se za službo, za občo korist, za čast, za pravico; p. se za koga, sich jemandes annehmen, ihn protegieren; — p. se s kom, mit jemandem wetteifern, Cig.; — p. se za kom, jemandem nacheifern, Jan.; — 3) treiben, hervorwachsen machen: popke, očesa p., knospen; korenine p., Wurzeln treiben; kali p., keimen; mladike p., Triebe ansetzen; — drevje že poganja, die Bäume schlagen bereits aus; — tudi: brst, listje poganja na drevesu; — jelen poganja rogove, der Hirsch setzt auf, Cig.; — zobje mu poganjajo, er zahnt, Cig.; — stena poganja, die Wand fängt an sich aufzurichten (mont.), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
prisušíti, -ím, vb. pf. 1) dazudörren, nachdörren, Cig.; — 2) p. se, beim Trocknen haften bleiben, antrocknen; hruške so se k lesi prisušile; potno oblačilo se je k ramam prisušilo, C.; sapa je tresla prisušeno listje še od lanske jeseni, Jurč.; jezik se mi je k nebu prisušil, die Zunge klebt mir am Gaumen, Cig.; starcu se je duša prisušila (= er will nicht sterben), C., Z.; — 3) krava je prisušila, die Kuh milcht nicht mehr, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
rumèn, -éna, adj. 1) gelb; rumeno listje; rumeno solnce; rumeni lasje, das Goldhaar, Jan.; — 2) roth, Jan., ogr.-C.; rumena kri, Schönl.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
skápati 1., -kȃpam, -pljem, vb. pf. tröpfelnd abrinnen; voda je skapala s strehe, Z., M.; abfallen: listje je skapalo z drevja, Cig., Svet. (Rok.); hruške so že vse skapale, die Birnen sind schon alle nach und nach vom Baume herabgefallen, Mur.; poslopje je skapalo (ist allmählich zugrunde gegangen), Svet. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
smolíti 2., -ím, vb. impf. = smoditi (sengen): mraz, solnce, listje smoli, Hal.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
smȓcati, -am, vb. impf. abstreifen: listje z veje s., Blc.-C.; sirek s., die Mohrhirse abstreifen, Z.; — prim. smukati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
smȓkati 2., -am, vb. impf. = smukati: listje z dreves s., Kras.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
smúgati, -am, vb. impf. 1) streichen, V.-Cig.; — 2) = smukati, abstreifen: listje s., SlGradec-C.; — 3) liniieren, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
smúkati 1., -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, schlüpfen, schießen; miši smukajo po hiši; — 2) abstreifen: listje, perje s. z vej; brinovice s.; s. zelenje, Jurč.; lanene glavice s., den Flachs riffeln, Cig.; — durch Abstreifen der Blätter, der Beeren u. s. w. berauben: s. veje, Cig., Mik., Dol.; — prügeln, Nov.-C.; ohrfeigen, Cig.; — 3) s. se, streifen: s. se okoli koga, um jemanden herum scherwenzeln, ihm hofieren, schmeicheln; — = drstiti se: ribe se smučejo, C.; — = drsati se, Savinska dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
spíhati 2., -ham, -šem, vb. pf. blasend zusammenbringen, zusammenblasen, zusammenwehen: veter je listje na kup spihal.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
spustíti, -ím, vb. pf. 1) herab-, hinablassen, versenken; mrliča v jamo s.; — fällen (math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); navpičnico s., eine Senkrechte fällen, Žnid.; — s. kaj od cene, einen Rabatt geben, Cig.; — s. glas, die Stimme fallen lassen, Cig.; — s. se, niederwärts fahren, sich herabbegeben: v vodnjak se s.; sich in den Brunnen lassen; v rudnik se s., in den Schacht fahren; po vrvi s. se s tretjega nadstropja; na kolena s. se; auf die Knie fallen; — 2) gehen, laufen, fliegen lassen: kozla v zelnik s. = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; psa s. na zajca; s. ladjo v morje; s. konju brzdo, dem Pferde die Zügel schießen lassen, Cig.; spuščen, locker gespannt, Guts.; s. puščico, den Pfeil abschießen; — fließen o. abfließen lassen: vodo na travnik s.; svojo vodo s., Urin ablassen, Cig.; kri s. komu, jemandem das Blut abzapfen; s. vino iz soda; — wachsen lassen: zrno gorčično spusti vejke velike, drevje spusti listje, kličice korenje spustijo v krilo zemlje, ogr.-Valj. (Rad); — s. jezo nad kom, den Zorn an jemandem auslassen; — s. se, sich in Bewegung setzen; počijte si malo tukaj pod drevesom, preden se dalje spustite, Ravn.-Valj. (Rad); s. se v tek, zu laufen anfangen; s. se za kom, jemandem nachstürzen; s. se v koga, gegen jemanden losfahren; velika riba spusti se proti Tobiju, Valj. (Rad); ne pusti svojega glasu pri nas slišati, da se nad te ne spuste srditi ljudje, Dalm.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; s. se v pogovor, sich in ein Gespräch einlassen; prevzetno se spustiti s kom v pravdo, Bas.; s. se v pajdaštvo s hudobnimi ljudmi, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) pogl. izpustiti; — (kar stoji pod 2), deloma morebiti nam. vzp-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
sȓčast, adj. herzförmig, Jan., C.; srčasto listje, Erj. (Izb. sp.); srčasta krivulja, die Cardioide (math.), Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
svȓkati, -kam, vb. impf. 1) zusammenschrumpfen machen; s. se, zusammenschrumpfen: listje se je svrkalo, C.; svrkana beračica, Ravn.; — 2) sengen, V.-Cig.; ropali, svrkali in požigali so, Ravn.; — 3) (mit Worten) verspotten, sticheln, C., Z.; smeh imajo ž njim in ga zaničujejo in svrkajo, Ravn.; Judje so jih svrkali in zaničevali, Ravn.; — prim. svrkniti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
šȗm, m. 1) das Geräusch; kdor se šuma boji, v listje ne hodi! Glas.; brez šuma; š. delati; š. gnati, viel Wesens von einer Sache machen, Cig.; — 2) = slap, der Wasserfall, Mik., Gor., Poh.; š. pri fužinah, Rož.-Kres; — 3) der Rausch, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
túliti 2., -im, vb. impf. 1) zusammenrollen: roža svoj cvet tuli, C.; — t. se, zusammenschrumpfen: listje se tuli, Jan., C.; — 2) t. se, sich wirbeln: voda se tuli, Rez.-C.; — 3) anschmiegen: t. k sebi otroka, prijatelja (an sich drücken), Fr.-C.; — t. se h komu, sich an jemanden schmiegen, Rez.-C.; — 4) t. se za kom, auf jemanden lauern, ihm nachstellen, nachschleichen, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
unȃšati, -am, vb. impf. ad unesti; 1) wegtragen; veter unaša listje, vzhŠt.; gewaltsam entführen, Cig., Jan.; — entwenden, Cig., C.; — 2) weniger ausgiebig sein: žito unaša, kadar nasad ne daje toliko, kakor po navadi, M.; — 3) u. se, vom Eifer ablassen, nachgeben, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
vèł 1., vę́la, adj. welk; vele rože, velo listje; — velo telo, Jap.; velo lice, nk.; — verwaschen, nicht markig, Cig. (T.); — schwach, C.; — faul, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
zafŕliti, -fȓlim, vb. pf. aufstülpen, Mur., Jan.; z. klobuk, C.; zafrljen nos, eine Stülpnase, Cig.; — z. se, einschrumpfen: zafrljeno listje, eingeschrumpfte Blätter, zafrljeni lasje, gekraustes Haar, Dict., Tolm.; — (pren.) zafrljeno držati se, zafrljen biti, stolz oder missmuthig sich stellen, Fr.-C., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
zanȃšati, -am, vb. impf. ad zanesti; 1) vertragen; veter zanaša listje, Cig.; verschlagen: vihar ladje zanaša, Cig.; pijanca zanaša, der Betrunkene taumelt hin und her, Gor.; mene je zdaj sem zdaj tje zanašalo, Zv.; — hinreißen, h. t.-Cig. (T.); — 2) hineintragen: z. vero med ljudi in v domove, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) z. komu, Nachsicht haben mit jemandem, ihn schonen, Mur., Cig., Jan., Dalm.; — 4) z. se, sich verlassen, bauen, rechnen; z. se na koga, na kaj; (z. se v ljudi, Ravn.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
zelénje, n. das Grüne, Jan.; pos. osmukano listje in vršiči: zelenje brati za živino, Dol.; grünes Gemüse, das Grünzeug, Mur., Cig., Jan.; — tudi: zelenjè; (zelenję́, Cv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.