beráčiti za -im za
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
blodíti in blóditi -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
brstéti -ím
nedovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov) kdo/kaj / v kom/čem poganjati
Drevje že brsti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
cvetéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kaj imeti cvete
Ta vrtnica cveti /rdeče/.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti, kazati zdrav, lep videz
Ta fant letos /vidno/ cveti.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti uspeh
Mesto je /gospodarsko in turistično/ cvetelo.
4.
čustvenostno, preneseno kaj biti v stanju razpadanja
Rokavi in sploh obleke so začeli cveteti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
čutíti in čútiti -im
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Čuti kri v ustih.
2.
kdo/kaj nagonsko dojemati ali predvidevati koga/kaj
Čutila je njegovo bližino.
3.
kdo/kaj z zavestjo ugotavljati koga/kaj
Poslušalci niso čutili osti njegovih besed.
4.
kdo/kaj doživljati kaj Čutil je žalost in praznino.4.1.
kdo/kaj doživljati kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi čutijo posledice vojne.
4.2.
kdo/kaj doživljati kaj
Ali kaj čuti (do njega)?
4.3.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je krivico (z reveži).
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'stanje'
V nogi čuti bolečine.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
darováti -újem
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj namerno dati komu/čemu kaj
Darovala mu je knjigo (za spomin).
2.
kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj kot obredno žrtev
(Za srečo in blagostanje) so bogovom darovali jagnje in nekaj mer žita.
3.
iz religije kdo/kaj narediti kaj ‘obred’
Daroval je mašo (za bolnike).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
dogoréti -ím
dovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kaj prenehati goreti
Suha drva /dobro/ dogorijo.
2.
kaj z dajanjem svetlobe izničiti se
Sveča je dogorela /do polovice/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
dotakníti se in dotákniti se -em se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj z doti kom priti do koga/česa
/V pozdrav/ se je dotaknil čepice.
2.
kdo v govoru priti do koga/česa
Govornik se je /mimogrede/ dotaknil tega vprašanja.
3.
čustvenostno kdo/kaj lotiti se koga/česa
Če se me le dotakneš, ti bom vrnil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
izrážati se -am se
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj uporabljati jezik za podajanje, posredovanje o čem 'mislih, čustvih'
/Jasno/ se je izražal o petju / o prireditvi.
2.
kdo/kaj biti viden, kazati se v čem
Ljubezen do domovine se izraža v njegovem delu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
konec-ncasamostalnik moškega spolamesto, točka, ki je zaključna in zato nasprotna izhodišču, začetku
- konec česa
- , konec v čem, kdaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
líti líjem
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kaj v močno, v velikih količinah teči, padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kam / kod
Pot (mu) /v curku/ lije s čela in po hrbtu.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj izločati kaj
Nebo lije potoke vode (po poljih).
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Mir (jim) lije v duše.
4.
brezosebnozelo močno deževati
/Neprenehoma/ lije /v curkih/curkoma/.
5.
kdo/kaj izdelovati kaj
Krogle so /z veliko spretnostjo/ lili (iz svinca).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
mériti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj določati kaj Dolžino asfalta so merili /v metrih/.1.1.
kdo/kaj ocenjevati, vrednotiti kaj
Ljubezen /varljivo/ meri /po besedah/.
2.
kdo/kaj imeti, držati koliko / koliko česa / kaj
Moški meri meter osemdeset.
3.
čustvenostno kdo/kaj gledati koga/kaj
Tujca so merili /od nog do glave/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod S puško /slabo/ meri.4.1.
S tem vprašanjem meri na domače razmere.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Sobo je meril z odločnimi koraki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
obrníti in obŕniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v različnih smereh ali krožno usmeriti koga/kaj od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Čoln je obrnil proti pristanišču.
2.
kdo/kaj dati koga/kaj s spodnjo stranjo navzgor
Ciganka (ji) je obrnila dlan.
3.
kdo/kaj usmeriti kaj do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/med koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod
Obrnili so pogovor drugam.
4.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno spremeniti kaj
Obrnili so sredstva.
5.
iz finančništva kdo/kaj preusmeriti kaj
Banka je dobro obrnila denar.
6.
iz navtike kdo/kaj preusmeriti kaj od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Obrnil je jadro od vetra ali proti vetru.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
obudíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj narediti koga ponovno budnega, živega
Ponesrečenca so obudili (z elektronapravami) /in z umetnim dihanjem/.
2.
kdo/kaj narediti kaj ponovno dejavno
Društvo so po nekaj letih obudili (v življenje).
3.
kdo/kaj narediti kaj ponovno navzoče v zavesti
Dogodek je (med navzočimi) obudil spomine na mladost.
4.
neobčevalno knjižno kdo/kaj povzročiti kaj
Učitelj je (s knjigami) obudil v učencih ljubezen do domovine.
5.
iz religije kdo/kaj povzročiti kaj
Dogodki so /z nepričakovanimi obrati/ (med njimi) obudili kesanje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
osnôven-vna -opridevnikbistven, najpomembnejši
- kdo/kaj biti osnoven
- , kdo/kaj biti osnoven pri čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pójem-jmasamostalnik moškega spolamiselna predstava, ocena o določeni vsebini
- pojem za kaj
- , pojem v čem, kje
- , pojem iz česa
navadno v povedku izjemna vrednost, ocena
- biti pojem za kaj
- , pojem v čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
povézati in povezáti povéžem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dati koga/kaj
Lase si je povezala (v čop).
2.
kdo/kaj dati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Tako speljana cesta je povezala kraj z industrijsko cono.
3.
kdo/kaj narediti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga je povezalo podobno mišljenje.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj oskrbljen-ega/-o
(Ranjenemu) je povezala roko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
prázen-zna -opridevniknezaseden v največji možni meri
- kaj biti prazen
- , kaj biti prazen zaradi koga/česa
- , kaj biti prazen za koga/kaj
nevsebinski
- kdo/kaj biti prazen
- , kdo/kaj biti prazen zaradi koga/česa
- , kdo/kaj biti prazen brez koga/česa
- , kdo/kaj biti prazen v čem, kje
- , kdo/kaj biti prazen za koga/kaj
nevreden, neučinkovit
- kdo/kaj biti prazen
- , kdo biti prazen v čem, kje
- , kdo biti prazen za koga/kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
prenéhati -am
dovršni glagol,
fazni glagol (končnosti),
v pomožniški vlogi1.
kdo/kaj končati delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prenehala je govoriti/peti.
2.
kdo/kaj prekiniti kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prenehal je govoriti/peti.
3.
kaj ne dogajati se, ne obstajati več Bolečine v hrbtu so prenehale.3.1.
končati dogajati se obstajati
(Že včeraj) je prenehalo deževati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
priznáti -znám
dovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z besedami, kretnjami izraziti kaj 'dogodek, dejanje, pojav, čustva'
Obtoženec je (sodniku) priznal dejanje.
2.
kdo/kaj z besedami, kretnjami izraziti kaj 'stanje, lastnost'
Priznal (jim) je svojo nesposobnost vodenja.
3.
kdo/kaj razumsko sprejeti koga/kaj
Priznati novo državo.
4.
kdo/kaj upravičeno prisoditi komu/čemu kaj 'stanje, lastnost'
Delavcu so priznali dodatek za ločeno življenje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
rodíti se -ím se
dovršni in nedovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov)1.
kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen
Lani se je rodilo več dečkov kot deklic.
2.
kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Lani se je v Ljubljani rodilo več dečkov.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nastati
Na morju se je rodil nov otok.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
spremeníti se v -ím se v
dovršni glagol,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
kdo/kaj na novo narediti se v koga/kaj
Fant se je spremenil v domišljavca.
2.
iz jezikoslovja kaj na novo narediti se pred čim v kaj
Zveneči soglasniki se pred nezvenečimi spremenijo v nezveneče.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
spremeníti v -ím v
dovršni glagol,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti kdo/kaj na novo narediti koga/kaj v koga/kaj
Ljubezen je spremenila v sovraštvo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
strúp-asamostalnik moškega spolaškodljiva ali smrtna snov
- strup česa
- , strup za koga/kaj
- , strup proti čemu
ekspresivno, v prenesenem pomenu negativni ali uničujoči vpliv
- strup česa
- , strup za koga/kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
umréti umrèm
tudi umŕjem
dovršni glagol,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati Eni so umrli /od lakote/, drugi /zaradi starosti/.1.1.
kdo prenehati živeti kakšen , kakšnih lastnosti
Umrl je mlad.
2.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati na/v/pri/po kom/čem / med/pred/nad/pod/ kom/čim / kje / kdaj
Umrl je na potovanju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
vézati in vezáti véžem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Lase si je vezala (v čop).
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Hodnik veže stanovanjske prostore.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga veže podobno mišljenje.
4.
kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Različne moralno-etične spone so ga /trdno/ vezale.
5.
kdo/kaj delati koga/kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Veže ga prisega.
6.
kaj sprejemati kaj
Krvno barvilo veže kisik.
7.
kaj imeti vezalno lastnost, moč
To lepilo /pri ustrezni temperaturi/ veže.
8.
iz elektrotehnike kdo dajati kaj skupaj, v navezo s čim
Žarnico so /vzporedno/ vezali z drugimi žarnicami.
9.
iz finančništva kdo/kaj delati kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Denar je vezala v banki.
10.
iz kemije kaj sprejemati kaj s čim
/Pri hidrataciji/ vežejo spojine z vodo.
11.
iz poštarstva kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
/Neposredno/ so jo vezali z njegovo številko.
12.
iz vojaštva kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Sovražnikove sile so vezali na predmestje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
vnéti vnámem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prizadejati koga/kaj z ognjem
Vnel je stenj pri petrolejki.
2.
čustvenostno kdo/kaj z veliko silo, intenzivnostjo povzročiti koga/kaj
Vneli so prepir.
3.
čustvenostno kdo/kaj vzbuditi koga/kaj
Vnela ga je njena lepota.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
vžgáti1 vžgèm
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
Cigareto si je (v kotičku ustnice) /elegantno/ vžgal (s posebnim vžigalnikom).
2.
kdo/kaj spraviti kaj v delovanje, pogon
/S težavo/ so vžgali motor in nato še avto.
3.
kaj zaradi zgorevanja goriva začeti delovati
Motor še /s težavo/ vžge, avto pa noče vžgati /brez tuje pomoči/.
4.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj kot intenziven začetek ali odziv čustva Takšne besede so (v njej) vžgale hudo jezo.4.1.
kdo/kaj vzbuditi zelo močen navadno pozitiven čustveni odziv
Take govorice (pri njem) ne vžgejo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
začutíti in začútiti -im
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj zaznati s čutili koga/kaj
Začutil je kri v ustih.
2.
kdo/kaj nagonsko dojeti ali predvideti koga/kaj
Začutila je njegovo bližino.
3.
kdo/kaj z zavestjo ugotoviti koga/kaj
Poslušalci niso začutili osti njegovih besed.
4.
kdo/kaj doživeti kaj Začutil je žalost in praznino.4.1.
kdo/kaj doživeti kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi začutijo posledice vojne.
4.2.
kdo/kaj doživeti kaj
Ali kaj čuti (do njega)?
4.3.
kdo/kaj doživeti kaj
Začutil je krivico (z reveži).
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj zaznati kaj 'stanje'
V nogi je začutila bolečine.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
zbírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj
Zbirali so naročnike (za novo revijo).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj skupaj
Odpadno tekočino zbirajo /v posebnih posodah/.
3.
kdo/kaj sistematično pridobivati kaj
Zbira rastline in znamke.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj
Zbirala je moč (, da bi vzdržala).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
žrtvováti -újem
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj darovati komu/čemu kaj
Lastne interese je žrtvoval otrokom (za njihove višje cilje).
2.
iz religije kdo/kaj darovati koga/kaj
(Za boljšo letino in blagostanje) so (svojim največjim bogovom) žrtvovali jagnjeta in mlada dekleta.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024