aerodrómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aerodrom; letališki: aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana–Brnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ali je izraz »akademik« rezerviran zgolj za člane SAZU?Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ali je »opominjaj« ločilo?
Ali je opominjaj (*) ločilo? Obstajajo kakšna pravila?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ali je predložni pomišljaj lahko tudi nestičen?
Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011
Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ali pišemo »urad za delo« z veliko ali malo začetnico?
Kako se pravilno napiše urad za delo Ljubljana ali Urad za delo Ljubljana?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ali se »testiramo« »na« ali »za« koronavirus ali covid-19?Kateri predlog je pravilen – testiranje za, na ali kaj tretjega?
Se testiramo za/na koronavirus ali covid-19 (virus ali bolezen)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ali sta »gmajnar« in »partizan« sopomenki?V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje.
Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ávtocésta in ávto césta -e ž (ȃ-ẹ́) cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena: graditi avtocesto;
zapeljati z avtoceste / polovična avtocesta hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer// nekdaj široka cesta, določena za avtomobilski promet: vzdrževanje avtoceste Ljubljana–Zagreb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ávtozvéza in ávto zvéza -e ž (ȃ-ẹ̑) zastar. avtobusna zveza: poskrbljeno je za ugodne avtozveze / redna avtozveza Ljubljana–Ig
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
»Babica« in »Dedek« kot lastni imeniDovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim.
Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.
Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.
Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bákla Frazemi s sestavino bákla:
goréti kot bákla,
zagoréti kot bákla,
zgoréti kot bákla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga,
braníti bárve kóga,
dobíti zdrávo bárvo,
igráti za bárve kóga,
iméti zdrávo bárvo,
nastópati za bárve kóga,
nastopíti za bárve kóga,
pokazáti [svôjo] právo bárvo,
príti s právo bárvo na dán,
slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah,
spremeníti bárvo,
spremínjati bárve,
spremínjati bárve kot kameleón,
tekmováti za bárve kóga,
v čŕnih bárvah,
v róžnatih bárvah,
zaménjati bárve,
zdráva bárva
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́) 1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2:
bel cvet;
beli čevlji;
bel konj, labod;
bel papir;
prt je bel;
bela barva;
obleči belo srajco;
bela vrtnica;
bleščeče, snežno bel;
modrikasto, umazano bel;
bel kot mleko, sneg, zid;
črno-bel vzorec;
belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček;
bel obraz, vrat;
ima belo polt;
biti belih lic;
mrtvaško, prsteno bel;
črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele;
črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja // v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan 3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš bélo prisl.:
belo cvesti; belo se oblačiti; belo bleščeči biseri; belo oprana obleka; belo pogrnjena miza / piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen
● belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem
béli -a -o sam.:
beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami; kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev; star. ta bela s koso smrt; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu; v belo oblečen; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma; gore so že v belem pokrite s snegom; pogledati z belim z beločnico; jezno; vipavsko belo belo vino; pog. liter belega in sodo belega vina; v daljavi je bilo videti nekaj belega; nevesta v belem v beli obleki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
beli črvje
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Beseda »mučéle«Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?
MUKE
Kaj se mučiš
na mučélah.
Svet je trd.
Hodiš skrušen
po mučélah,
s svetom sprt.
Streskaj misli.
Muke iz tebe
v prst potegne
Špicov vrt.
- Špicov vrt je ruško pokopališče.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Beseda »ročina« pri Borisu Pahorju
Pozdravljeni,
Boris Pahor v romanu Nekropola uporablja besedo ročina: "A stabsarzt je zamahnil s svojo ročino." (stran 150, MK, Ljubljana, 2008).
Iz zapisa razumemo, da naj bi šlo za roko, da je namreč zamahnil z roko, vendar v SSKJ najdemo tudi geslo ročin moškega spola (ročín -a m (ȋ), zgod., v stari Avstriji zbirka listin s privilegiji deželnega plemstva: vsebina ročina / deželni ročin).
Ali naj razumemo, da gre za posebno, morda bolj domačo obliko besede roka (ki je sicer v SSKJ) ni ali gre za snopič listov?
Hvaležna bom za pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Besedilo pod notnim zapisom: predlog »v«
Na vas se obračam z vprašanjem glede podpisovanja besedila pod note - konkretneje, glede podpisovanja predloga v pod note, saj ga izgovarjamo kot u. Ali v zapišemo kot poseben zlog pod eno noto ali ga pod eno noto zapišemo skupaj z naslednjim zlogom - videla sem namreč že oboje. Ali pa je to pri podpisovanju odvisno od tega, ali se naslednja beseda začne npr. s soglasnikom ali samoglasnikom?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
BežigradPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [béžigrat], rodilnik [béžigrada]
BESEDOTVORJE: Bežigrajčan, Bežigrajčanka, Bežigrajčanov, Bežigrajčankin, bežigrajski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bežigrajskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [béžigrajski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bioskóp tudi bioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) zastar. kino, kinodvorana: Ljubljana je dobila prvi bioskop
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
blagoslòv -ôva m (ȍ ō) 1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov;
dvigniti roke k blagoslovu;
materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev// v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu / blagoslov oljk blagoslovitev2. vznes. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar)
● vznes. zakonski blagoslov otroci3. nav. iron. privoljenje, potrditev: dati blagoslov za kaj
♦ etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
brigáda -e ž (ȃ) 1. vojaška enota, večja od polka: konjeniška brigada // med narodnoosvobodilnim bojem osnovna vojaška enota: partizanska, udarna brigada / prva proletarska brigada; borci Cankarjeve brigade 2. nekdaj večja delovna skupina, ki prostovoljno in brezplačno sodeluje pri pomembnih javnih delih: iti v brigado;
delati v brigadi / delovna, mladinska brigada // skupina s posebno delovno nalogo: brigada za živinorejo 3. v zvezi gasilska brigada poklicna gasilska enota v Sloveniji: obisk gasilske brigade / Gasilska brigada Ljubljana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
cénter in cênter -tra m (ẹ̄; ē) 1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta);
publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države;
sprostitveni, športni center / blagovno-trgovinski center [BTC] velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost; klinični center [KC] bolnišnica, ki združuje več klinik; kulturni center [KC] ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; nakupovalni center veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami, nakupovalno središče; center dobrega počutja center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes; center odličnosti središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo; center za tujce ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje// ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva 3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center;
vlada italijanskega levega centra 4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša
♦ anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
césta -e ž, mn. stil. cesté (ẹ́) 1. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili: ceste se križajo, vzpenjajo;
kam drži, pelje ta cesta;
prečkati cesto;
zapeljati s ceste;
priti na cesto;
stati na cesti;
vas leži ob cesti;
iti, voziti se po cesti;
dolga, ravna, široka cesta;
blatna, poledenela cesta;
asfaltirana, makadamska cesta;
cesta Ljubljana–Zagreb / pesn. bela cesta / dela pri cesti pri gradnji ali vzdrževanju ceste / avtomobilska cesta namenjena za motorni promet; dovozna, enosmerna, glavna, gozdna, hitra, javna, obvozna, slepa cesta; cesta prvega reda ki povezuje države ali gospodarsko in turistično pomembna središča / panoramska cesta ki je speljana po pobočju, slemenu in s katere je lep razgled / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren) 2. s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja; pot4:
cesta do tja je še dolga;
izbral si je najkrajšo cesto;
pren. njegova življenjska cesta je bila kratka 3. možnost za premikanje iz enega kraja v drugega; pot4:
tu ni več nobene ceste / tu ni ceste ni dovoljen prehod; pren. ljudje so postavili medse pregrade, zapravili vest in zapravili ceste (M. Klopčič) 4. način, sredstvo za dosego česa; pot4:
do učenosti ne drži gladka cesta
● slabš. otroka je vzgajala cesta prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; ekspr. pognati, postaviti, vreči koga na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. biti na cesti biti brez službe ali brez stanovanja; na cesti je bil že mrak zunaj je bilo že temno; ekspr. zmeraj je na cesti vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram! da ga na lahek način zaslužim; zastar. železna cesta železnica, vlak
♦ astron. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; avt. hitra cesta rezervirana za promet motornih vozil; odprta cesta na kateri ni omejitve hitrosti; prednostna cesta na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest; urb. dvopasovna cesta; vpadna cesta ali cesta vpadnica ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
cóna SSKJ² samostalnik ženskega spola
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
část Frazemi s sestavino část:
bíti pod častjó kómu kàj,
bíti v část svôjemu iménu,
bíti v [velíki] části,
bíti v [velíkih] častéh,
délati část svôjemu iménu,
iméti kóga/kàj v [velíki] části,
iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh,
ne bíti pod častjó kómu kàj,
ne zdéti se pod častjó kómu kàj,
zdéti se pod častjó kómu kàj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
čèp Frazemi s sestavino čèp:
bíti pijàn kot čèp,
nacedíti se kot čèp,
opíti se kot čèp,
pijàn kot čèp,
tŕd kot čèp
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ČrnučePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [čərnúče], rodilnik [čərnúč]
BESEDOTVORJE: Črnučan, Črnučanka, Črnučanov, Črknučankin, črnuški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
črnuškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [čərnúški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
daljnovòd -óda m (ȍ ọ́) naprava za prenos električne energije na večje razdalje: graditi, trasirati daljnovod;
daljnovod Ljubljana–Vrhnika;
drogovi, žice daljnovoda / odklopiti daljnovod // cevovod, plinovod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dán1 dnéva m, rod. mn. dní tudi dnévov, daj. mn. stil. dném; daj., or. dv. stil. dnéma; v prislovni rabi:, rod. ed. dné, or. ed. dnévom in dném; rod. mn. dní, tož. mn. dní, mest. mn. dnéh in dnévih; tož. dv. dní tudi dnéva (ȃ ẹ̑) 1. čas štiriindvajsetih ur, ki se začne ob polnoči in traja do polnoči: leto ima 365 dni;
od takrat je minilo štirinajst dni;
pridem čez dva dni, čez teden dni;
pred (nekaj) dnevi je odšel;
večkrat na dan se oglasi;
prvi, zadnji dan v mesecu, tednu;
dela vsak dan, vsak drugi dan;
dan pozneje se je zgodilo;
dan pred praznikom;
nekaj dni po tem / štirinajst dni morja mu je dovolj / ekspr. nevarnost je vsak dan, z vsakim dnem večja / ekspr.: dogodek dneva najpomembnejši dogodek; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost / pri datiranju: Ljubljana, (dne) 7. julija; star. na dan 27. junija
♦ rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem// s prilastkom ta čas, določen za posebne namene, opravila: plačilni dan; vsak petek je semanji, tržni dan; uradni dan določen za uradovanje s strankami / delovni dan delovnik / rojstni dan / informativni dan dan, ko se na kaki ustanovi, zlasti šolski, dobi informacije o možnosti šolanja in možnostih za zaposlitev z izobrazbo, pridobljeno na tej ustanovi; dan odprtih vrat predstavitev dela, načina življenja, delovanja kake ustanove na kraju samem na določen dan// s prilastkom ta čas, posvečen spominu na kaj: Prešernov dan; dan zmage; dan žena; dan samostojnosti in enotnosti državni praznik v Republiki Sloveniji, ki se praznuje 26. decembra in obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil na ta dan leta 19902. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; ant. noč: dan je že;
dan se daljša, krajša;
dan se dela dani se;
dan raste postaja daljši;
deževen, jasen, lep, meglen, sončen dan;
jesenski, pomladni dan;
kot noč pa dan sta zelo različna / ves dan je hodil okrog; ekspr. ves ljubi, božji dan sedi; zjutraj je bilo oblačno, čez dan se je zjasnilo; še za dne je prišel domov ko je bil še dan; z dnem je pritisnil mraz ko se je zdanilo / ekspr. beli dan zgodilo se je sredi belega dne; ob, pri belem dnevu si je upal to storiti podnevi; ne skrivaj, javno; jasno kakor beli dan / vasi sta dan hoda narazen / kot pozdrav dober dan! 3. mn., s prilastkom omejeno trajanje v življenju, bivanju: potekajo mu brezskrbni dnevi;
burni, veseli dnevi;
to so bili zanj odločilni, usodni dnevi / ekspr. črni, pasji dnevi zelo neprijetni, hudi / slabo mu gre na stare dni / ekspr., z oslabljenim pomenom: do konca (svojih) dni ti bom hvaležen; dneve mladosti je preživel na deželi // omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: spomini na partizanske dni; dnevi okupacije / v davnih, nekdanjih dneh / star. njega, svoje dni včasih, nekdaj
● jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas; tudi ta dan je napočil čas, ko se je izpolnilo pričakovanje; ekspr. dnevi so mu šteti kmalu bo umrl; ekspr. človek ne ve ne ure ne dneva ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo; na dan vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. kar na dan z besedo povej, kaj misliš; ni hotel z resnico na dan povedati resnice; voda je udarila na dan nenadoma, z veliko silo pritekla iz odprtine; dan na dan, dan za dnem hodi sem kar naprej, zelo pogosto; ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. leto in dan je čakal zelo dolgo; približno eno leto; iz dneva v dan mu govori isto kar naprej, ves čas; ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno, tja v en dan tjavendan; ekspr. govoriti tja v tri dni brez smisla, neumnosti; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; ekspr. v nedeljo so imeli nogometaši črn dan doživeli so neuspeh; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano; pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. tega še svoj živ(i) dan nisem videl še nikoli; ekspr. za vse svoje žive dni si bom zapomnil za vse življenje; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
danPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [dán], rodilnik [dnéva] in [dné]
ZVEZE: dan državnosti, dan Primoža Trubarja, dan reformacije, dan Rudolfa Maistra, dan samostojnosti in enotnosti, dan spomina na mrtve, dan suverenosti, dan svetega Patrika, dan upora proti okupatorju, dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan združitve prekmurskih Slovencev, dan Zemlje, dan žena/žensk, materinski dan, mednarodni dan maternega jezika, Prešernov dan, svetovni dan boja proti aidsu, svetovni dan Downovega/downowega sindroma, zahvalni dan
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dán1 dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑)
1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti
2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.
3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|
4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva,
bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán,
bíti [razlíčen] kot dán in nóč,
bíti [razlíčen] kot nóč in dán,
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čŕn dán,
čŕni dnévi,
dán in nóč,
dán odpŕtih vrát,
dnévi odpŕtih vrát,
dnévi so štéti kómu/čému,
dóber dán,
doživéti čŕn dán,
gospódov dán,
govoríti tjà v èn dán,
govoríti tjà v trí dní,
govorjênje tjà v trí dní,
iméti dóber dán,
iméti slàb dán,
iméti [svój] čŕn dán,
iméti svój dán,
iméti vsák dán nedéljo,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
iz dnéva v dán,
jásno kot béli dán,
junák dnéva,
kàkor dán in nóč,
[kàr] v trí dní,
[kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé],
kózji dnévi,
léto in dán,
ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[,
nóč in dán,
postáti junák dnéva,
preživéti iz dnéva v dán,
príti na dán,
príti s právo bárvo na dán,
razlikováti se kot dán in nóč,
razlikováti se kot nóč in dán,
svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa,
štéti dnéve,
tjà v trí dní,
[vsè] svôje žíve dní,
zaglédati béli dán,
živéti iz dnéva v dán,
živéti tjà v èn dán,
življênje iz dnéva v dán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Datum v uradnih dopisihZanima me, kje je pravilno vpisati kraj in datum v uradnem dopisu, če imamo pri sporočevalcu več podatkov kot samo naslov. Ga je treba zapisati k poštni številki in kraju ali k zadnjemu navedenemu podatku? Je morda pravilno oboje?
Navajam primer:
Peter Novak
Cankarjeva ulica 5
1000 Ljubljana
040 333 555
peter.novak@gmail.com
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Deljenje besed
Zanima me, kako pravilno delimo besede:
raznovrstnost, vrednost, večjih, regionalnih, biomasa, proizvedeno, soproizvodnji, kamnih, predalpskih, Ljubljana, prihodnjih in angleško besedo naturally.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dihúr Frazemi s sestavino dihúr:
smrdéti kot dihúr,
zaudárjati kot dihúr
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dôlg2 -a -o stil. -ó [dou̯g-] prid., dáljši (ȏ ó) 1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; ant. kratek: dolg hodnik;
stopa z dolgimi koraki;
nosi zelo dolge lase;
pes z dolgimi visečimi uhlji;
zadnji predor je bil izredno dolg;
dolga cesta;
dolga palica, vrv;
vojaki so stali v dolgi, ravni vrsti / ima dolg obraz podolgovat; ekspr. fant je res dolg zelo velik in suh; dolg kakor prekla / šalj. Ljubljana je bila takrat še dolga vas majhno, provincialno mesto / dolga večerna obleka obleka, ki sega (skoraj) do tal; dolge hlače hlače, katerih hlačnice segajo približno do gležnjev / avtomobilist je imel pri srečanju prižgane dolge luči luči, ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej// obširen, obsežen: v zadnji številki je objavil o tem dolg članek; dolga pesem; napisal mu je dolgo pismo 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema: stavba je dolga dvajset metrov;
kilometre dolg sprevod;
meter, pol sežnja dolg 3. ki traja razmeroma veliko časa: dolgi zimski večeri;
dolga bolezen;
jesen je bila dolga in lepa;
utrujen od dolge poti;
dolgo deževje, življenje / ozrl se je za njo z dolgim pogledom; dolg poljub / pil je z dolgimi požirki / po dolgem času sta se spet srečala; dolg rok // s časovno enoto ki se zdi, da traja veliko časa: čaka ga že dolge mesece; dan mi je bil strašno dolg; dolgo uro je premišljeval celo; tiste ure so bile zelo dolge; od tedaj so pretekla že dolga leta mnogo let4. z izrazom količine ki izraža razsežnost v času: predavanje je lahko dolgo največ deset minut;
dolg čas bilo mu je zelo dolg čas dolgčas;
od dolgega časa je ves bolan od dolgočasja
● slabš. imeti dolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil; ekspr. narediti dolg obraz z mimiko na obrazu izraziti razočaranje, žalost; evfem. imeti dolge prste krasti; pog. mesec je še dolg treba je varčevati (z denarjem), ker ne bo še kmalu naslednje plače; pog. saj ne bova dolga hitro bova opravila, se pogovorila; pog., ekspr. je širši kot daljši zelo debel; ekspr. padel je, kakor je dolg in širok tako, da je bil ves na tleh; ekspr. dolgi lasje – kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera vsaka stvar se kdaj konča; preg. dolga bolezen, gotova smrt
♦ jezikosl. dolg glas; dolgi nedoločnik nedoločnik na -ti ali -či; navt. ladja dolge plovbe ladja, ki ima dovoljenje za plovbo po vseh morjih; rad. dolgi valovi radijski valovi z valovno dolžino od 1000 do 2000 m; šport. tek na dolge proge tek na razdaljo, večjo od 1500 mdôlgo
prislov od dolg: dolgo smo ga čakali; ljudje že dolgo govorijo o tem; dolgo je ostal doma; ne dolgo potem se ga je spomnil nedolgo; ekspr. tega ne bom več dolgo prenašal; že dolgo časa ni bilo dežja; ekspr. dolgo v noč ni mogla zaspati / v povedni rabi dolgo je še do večera
// izraža trajanje sploh: kako dolgo boš ostal tukaj / ekspr. uro dolgo ga je čakal
● evfem. slab je, ne bo dolgo kmalu bo umrl; pog. to imam že dolgo na jeziku že zdavnaj sem hotel povedati
♦ jezikosl. dolgo naglašen samoglasnik
dôlgi -a -o sam.:
pog. še dvajset ur se bomo vozili, dolga bo; časopis je na dolgo pisal o tem; pripoveduje na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; nevihta ni ponehala za dolgo; po dolgem jih je le pregovoril; prerezati kumaro po dolgem;
prim. daljši, dalj2,
dalje, dlje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Določanje spola tujim imenom
Mene zanima, kako bi lahko določili število in spol nogometni ekipi, ki se imenuje Albirex Niigata, kjer se dela poimenovanja ekipe ne ujemata. Albirex je moškega spola ednine, Niigata pa je ženskega.
Niigata je ime mesta iz katerega ekipa prihaja. Bi lahko potem rekli, da je Albirex glavna beseda oz. osnova, kar bi potem pomenilo, da se pri podobnih imenih osredotočamo na prvo besedo in tako določimo število in spol?
Kaj pa pri imenu ekipe, kot je Once Caldas, kjer je drugi del v množini? Na spletu sem zasledila, da pri podobnih imenih nekateri uporabljajo ... X so premagali ... nekateri pa ... X je premagal ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
drȃjna, f. 1) der Gassenhauer, Cig.; das Buhlerlied, Pohl., ZgD.; — 2) zügelloses Treiben: ha, to bo drajna! ZgD.; — 3) der Ort zügellosen Treibens, der Tummelplatz, Cig., Jan.; Mesto Ljubljana bo pokraj'na, Kranjska dežela turška drajna, Npes.-K.; — 4) die Buhldirne, Pohl., M., Gor.; ta dečla postane opravljiva drajna, Bas.; — prim. drandati, direndaj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Dva priimka moške osebe: drugič
Pri vprašanju se sklicujem na odgovor: Dva priimka moške osebe: kako sklanjati in kako navajati
Iz odgovora sklepam, da pravilo iz starega pravopisa o sklanjanju dvodelnih neslovanskih priimkov, ki se pišejo z vezajem – tj. da se sklanjajo samo v drugem delu –, ni več aktualno in bo torej v novem pravopisu zapisano priporočilo, da se takšna imena (v večini primerov) sklanjajo v obeh delih.
Naslednji primeri iz knjige Borisa Urbančiča O jezikovni kulturi: Joliot-Curieja, Kremser-Schmidta, Meyer-Lübkeja, Toulouse-Lautreca, Wolf-Ferrarija bi se torej po novem sklanjali: Joliota-Curieja, Kremserja-Schmidta, Meyerja-Lübkeja, Toulousa-Lautreca, Wolfa-Ferrarija.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dvopičjePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [dvópíčje], rodilnik [dvópíčja]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ekípa centrálne régije -e -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Emóna1 -e ž, zem. i. (ọ̑) |antična Ljubljana|: v ~iemónski -a -o (ọ̑)Emónec -nca m z -em preb. i. (ọ̑)Emónka -e ž, preb. i. (ọ̑)Emónčev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
géto -a m (ẹ̑) 1. nekdaj mestna četrt, v kateri živijo Judje: srednjeveški geto;
varšavski geto 2. v Združenih državah Amerike del mesta, v katerem živijo črnci: stanovati v getu;
črnski geto;
ekspr. črni geto 3. območje, zlasti del mesta, na katerem družbena skupina živi izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: predmestni geto;
socialni geto;
prebivalci geta;
po vojni je bila stara Ljubljana geto, kjer so stanovali ljudje z družbenega dna // s prilastkom izoliran, omejen (družbeni) prostor: artistični geto; kulturni geto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
glédanje Frazemi s sestavino glédanje:
glédanje [kómu] pod pŕste,
glédanje [kómu] skozi pŕste,
glédanje [kómu] v lônec,
glédanje skózi róžnata očála
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
golčica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, primula gouzheze Scop.
[293: Primula. Carniol. Goutshiza; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni. Pohlin si je ime Goutshiza napačno tolmačil. Ime ovčica za sicer splošno znano trobentico pozna Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, ſ, 30, 250; Ivan Tušek, Prirodopis rastlinstva s podobami, 1872, 73; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, 612; Janko Barle, Prinosi ..., Zagreb 1937, 97 itd. Dr. Fr. Dolšak, GMDS IV. –VI., 1925, 68, pa je menil, da je Goutschiza (golčica); njeno ime pozna Plet.I. 227 iz Erjavčevega rokopisa in Korytkove zbirke slovenskih narodnih pesmi.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Gorska vojaška topografska kartaNa Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000 (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Gradišče v Ljubljani – raba predlogaAli se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej:
v Gradišču ali na Gradišču.
Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi.
Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.
V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
igránje Frazemi s sestavino igránje:
igránje na čústvene strúne,
igránje z odpŕtimi kártami,
igránje z ôgnjem,
igránje z življênjem
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ilirske provincePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
slovenske in hrvaške dežele pod francosko oblastjo (1809–1814)
IZGOVOR: [ilírske provínce], rodilnik [ilírskih provínc]
BESEDOTVORJE: Ilir, Ilirka, Ilirčev, Ilirkin, ilirski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ime prebivalcev in prebivalk KočevjaZanima me, kako se imenuje prebivalec Kočevja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ime sklopa prireditev: »Magični Koper« ali »Magičen Koper«?Zanima me kaj pravilno: Magičen Koper ali Magični Koper? Besedno zvezo bi uporabili za sklop prazničnih prireditev in dogodkov v času od novembra do januarja. Torej kot ime sklopa prireditvenega dogajanja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ime tkanine »organza«
Nekako ne najdem merodajnega odgovora, ali je tkanina organza ali organca. SP 2001 in SSKJ te iztočnice nimata, prav tako je nima Slovar novejšega besedja slov. jezika. V Gigafidi in Kresu je razmerje izenačeno. Zapis kot organza sem našla v Velikem splošnem leksikonu (DZS, Ljubljana 2006), prav tak zapis je v spletnem Tekstilnem razlagalnem slovarju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Indolentni karcinom prostateProsim vas za nasvet oz. mnenje glede uporabe besede indolenten v besedni zvezi indolentni karcinom prostate , ki označuje karcinom z nizkim biološkim potencialom in praviloma ne napreduje do stopnje, ki bi ogrozila zdravje ali življenje bolnika. Pripravljam namreč doktorsko disertacijo, ki v naslovu vsebuje tudi zvezo ocena indolentnosti karcinoma prostate , univerzitetna komisija za potrditev naslova disertacije pa je predlagala zamenjavo besede indolenten z ustrezno slovensko, vendar sam nisem našel ustreznega in smiselnega nadomestila, poleg tega pa se beseda indolenten pojavlja že v SSKJ2 v terminološkem gnezdu z oznako medicinsko: med. indolentne otekle bezgavke 'bezgavke, ki ne povzročajo bolečin, neboleče bezgavke'.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izpust vezaja v zemljepisnem imenu
O rabi nestičnega vezaja v stvarnem imenu Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož smo že govorili. Zanima pa me, če je v takšnih primerih (npr. v publicističnih besedilih) mogoče vezaj izpustiti - v »uradnem nazivu« tega imena vezaja namreč ni. Menim, da ne, saj gre za priredni sestavini, ki se razlikujeta npr. od Ljubljana center, Maribor Pobrežje. Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izvor besede »steg«Skavti besedo steg uporabljamo vsak dan, nismo si pa enotni glede izvora te besede. Precej verjetno se nam zdi, da je prišla iz srbščine (ali hrvaščine), ampak zanimalo bi nas še, kdaj se je začela uporabljati v slovenščini, ali je mogoče prišla k nam s pojavom skavtstva in se že od začetka uporablja le v pomenu 'skavtski rod'?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izvor imen »Košiše«, »Masore«, »Jelični vrh«
Zanima me izvor imen Košiše, Masore in Jelični Vrh.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izvor krajevnega imena »Mota«
Zanima me izvor krajevnega imena Mota.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izvor krajevnega imena »Radizel«Zanima me izvor krajevnega imena Radizel.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izvor priimka »Ančimer«
Zanima me izvor priimka Ančimer.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izvor priimka »Berdajs«
Bi mogoče vedeli iz kje izvira priimek Berdajs in kakšen je njegov pomen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izvor priimka »Cigale«
Zanima me izvor priimka Cigale oziroma Cigala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izvor priimka »Koželj«
Izvor priimka Koželj
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izvor priimka »Porenta«
Zanima me izvor priimka Porenta.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izvor priimka »Stožer«
Izvor priimka Stožer
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izvor priimka »Šček«
Ali gre izvor priimka Šček povezovati z glasom srake?
Bojda je Merku razlagal izvor tega priimka, a ne vem nič več od tega.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izvor priimkov »Aber« in »Drovenik«
Zanima me izvor priimka Aber. Priimek je v Sloveniji zelo redek in o tem priimku skoraj nič ne najdem. Zanima pa me tudi izvor priimka Drovenik.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izvor priimkov »Mesec« in »Šemrov«
Zanima me izvor in pomen priimkov Mesec in Šemrov. Prvi je pogost v hribih nad Vrhniko (Zaplana, Rovte, na Vrhniki, v Poljanski dolini, Kranj, Ljubljana) pa tudi v Zagrebu in okolici, kjer je ok. 300 oseb s tem priimkom. Za drugega smo odkrili, da se je v 17. stol. (prvi zapis ok. 1640, kmet na Medvedjem Brdu/Logatec) pisal Schamerl (a s preglasom), tudi Schemerl, a šele kasneje Schemr(o)u in Šemrov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izvor priimkov »Ostanek« in »Špec«
Zanima me izvor priimka Ostanek in Špec.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izvor priimkov »Piskar«, »Kadunc«, »Sedeljšak«, »Mošnik« in »Voljkar«
Zanima me izvor priimkov Piskar, Kadunc, Sedeljšak, Mošnik in Voljkar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izvor priimkov »Slejko« in »Slokar«Zanima me, kako je nastal priimek Slokar in kako Slejko.
V slovarjih in na spletu ne najdem nič uporabnega.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Je prav »izgovorjava« ali »izgovarjava«?Zanima me pravilna uporaba.
Njegova izgovorjava je pravilna ali ... izgovarjava je pravilna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
júpi medmet1. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje1.1. ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, je nezadovoljen s čim
2. kot samostalnik, ekspresivno izraz veselja, navdušenja
ETIMOLOGIJA: kakor hrv. jupi, verjetno prevzeto iz amer. angl. yippie in naslonjeno na blagovno znamko oranžade Jupi, iz ju(goslovanska) pi(jača), ki jo je v sedemdesetih letih 20. stoletja začela proizvajati Kolinska Ljubljana, ter na medmet ↑juhu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kabliranje omrežjaZanima me, ali je pravilnejši termin kabliranje omrežja oz. kablirati omrežje ali kablenje omrežja oz. kabliti omrežje ? Gre za termin s področja elektroenergetike, ki označuje polaganje kablov, da se zgradi kabelsko omrežje. Samostalnika kabliranje nisem našla niti v Slovenskem pravopisu 2001 niti v SSKJ2. Ali v tem primeru lahko govorimo, da je kaj pravilnejše ali gre le za različne variante?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
káča Frazemi s sestavino káča:
dólg kot jára káča,
gojíti káčo na pŕsih,
gréti káčo na pŕsih,
iméti jêzik kot káča,
iméti káčo v žêpu,
káča [je] v žêpu,
kàkor [da] bi káča píčila kóga,
kàkor [da] je káča píčila kóga,
kàkor jára káča,
kot bi káča píčila kóga,
kot jára káča,
[kot] povést o jári káči [in stêklem pólžu],
píčiti kàkor káča,
redíti káčo na pŕsih,
síkati kàkor káča,
síkati kot káča,
síkniti kàkor káča,
s káčo v žêpu,
skrívati kàj kot káča nôge,
tajíti kàj kot káča nôge,
vléči se kàkor jára káča,
vléči se kot jára káča [in stekel polž],
zvíjati se kàkor kača,
zvíjati se kot káča,
zvíti se kot káča
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kaj sploh je prilastek in ali je ta kategorija sploh obstoječa?Slovenski pravopis v 26. točki Raba velikih in malih črk zapoveduje, da se v slovenskem knjižnem jeziku vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico, vendar v 39. točki pravi:
Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). (Pravopis 2001: 10)
V 131. točki se prav tako naveže na občna imena in pravi:
[Z malo začetnico pišemo] občne besede [imena] iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) neža, (mila) jera, jude (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen). (Pravopis 2001: 18)
Nekako enako pravi tudi v 147. točki:
[Z malo začetnico pišemo vrstna poimenovanja] industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). – Fotografiram s kodakom. – Vozim se s fordom. – Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uničujem s pipsom. (Pravopis 2001: 20)
Vsebina 39. in 131. točke se sklada s splošno rabo slovenskega jezika, vendar pa to ne velja za vsebino točke 147 oz. je z splošno rabo celo v nasprotju. Upoštevaje slednjo namreč prav tako avtomobil znamke Mercedes postane oropan svojega lastnega imena in postane občno ime, mercedes, enako kot jurček, jur, silvester, tesla, rentgen, volt ipd. Lastna imena lahko preidejo v občno rabo le takrat, ko istočasno v mentalnem besednjaku govorca jezika pridobijo značilnosti občnega. Tako imajo imena jurček, rentgen ali volt danes že značilnosti občne rabe, saj na primer z uporabo besede rentgen ne mislimo več na Wilhelma Röntgena ali specifično napravo, ki jo je izumil, temveč tehniko, ki je po njem dobila svoje ime, prav tako kakor z metafiziko mislimo na filozofsko disciplino, ne pa Aristotelovo Metafiziko. Tudi izraz adidaska danes ne pomeni več le obuvala znamke Adidas, ampak zaradi svojega novega privzetega občnega pomena preprosto pomeni športno obuvalo. Enako velja za občno ime kalodont, ki ne pomeni več imena nekdaj poznane avtrijske zobne paste Kalodont, temveč preprosto pomeni zobno pasto samo. Takšnih občnih imen je še mnogo, a vas moram razočarati, da Kodak ali Ford na žalost še nista eni izmed njih. Prav noben govorec slovenskega knjižnega jezika ne bo v zagovor svojemu fotoaparatu uporabil imena kodak, temveč bo vselej govoril o fotoaparatu, razen kadar bo šlo izključno za fotoaparat znamke Kodak, ki pa s tem takoj pridobi status lastnega imena in se mora pri tem pisati z veliko začetnico. Tudi ko bomo uporabili besedo ford, ne bomo s tem preprosto mislili na avtomobil, temveč prav specifični avtomobil znamke Ford, zaradi česar ga bomo pisali z veliko začetnico. Stavek Andreja se je odpeljala s svojim novim lexusom. je na žalost nepravilen, saj lexus nima prav nobenih značilnosti občnega, ampak vselej pomeni le avtomobil znamke Lexus. Predvidevam, da boste tukaj iz rokava potegnili argument splošnosti in specifičnosti, kjer naj bi katerikoli avto znamke Lexus lahko imenovali leksus, in ga s tem pisali z malo začetnico, medtem ko lahko z veliko začetnico ime pišemo le takrat, ko resnično mislimo le podjetje samo. A naj vam povem, da tudi ta argument ne vzdrži preizkušnje splošne rabe. Tudi če že gre za nedoločen avto znamke Lexus, je tudi ta še vedno Lexus. Velika začetnica je nujna. Pika.
Kar pa me poleg tega najbolj skrbi, pa je kategorija imenovalni prilastek, ki kaže splošno nedodelanost slovenske slovnice kot vede in predmeta. Prilastek (atribut) kot nesamostojna slovnična enota, ki kot del stavčnega člena natančneje opisuje jedro, na katerega se nanaša, lahko stojijo pred (levi) ali za (desni) jedrom. Če torej govorimo o prilastku kot skladenjski (sintaktični) slovnični enoti, potem ta kategorija nima prav nobene posebne funkcije in je nesmiselna, ker je le del pomenske enote, ki se imenuje fraza. Avto Lexus je odpeljal proti domu in V Franciji narejeni Lexus je odpeljal proti domu sta stavka, ki v skladenjski strukturi nista različna. Iz tega sklepajoč prilastek kot tak ni skladenjska enota. Če pa govorimo o prilastku kot oblikoslovni (morfološki) enoti, pa se ta vede le kot pridevnik oz. pridevniško določilo, zaradi česar prav tako ne more biti morfološka enota. Kakšna je torej potemtakem razlika med slovničnima enotama določilo in prilastek? V čem sploh potreba po rabi namišljene kategorije prilastek in še bolj absurdni kategoriji imenovalni prilastek? Tukaj vas vprašam, kako bi sploh lahko lastno ime nastopalo kot imenovalni prilastek in kaj bi v takšnem primeru opisovalo oz. določalo? Prosim, da navedete tudi ustrezne nedvoumne primere.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kako »generacijo baby boom« poimenovati po slovensko?Kako naj slovensko navedem BABY BOOM generacija?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kako je prav: »Mežakla« ali »Mežaklja«?V različnih virih dobivam različne napotke glede imena Mežakla. Na Jesenicah namreč prevladuje raba brez j, pravopis pa priporoča Mežakljo. Ali je kaj novega glede priporočil?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kako je prav: »park Tivoli« ali »Park Tivoli«?V konteksu pisano PARK TIVOLI, se piše park z malo začetnico ali se motim? Npr. Otroci so šli na sprehod v park Tivoli.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kako je prav – »v« ali »za Bežigrad«?
Pred kratkim sem se priselila v Ljubljano, natančneje v ali za Bežigrad. No in ravno tukaj se mi zatakne ... kako je prav – v ali za Bežigrad? Domačini govorijo za, ampak, noben ne ve zakaj, ker je tako že od nekdaj. Mlajši priseljenci govorijo v, ker je tko logično. Nastane pa zmešnjava, ko vprašam, kako je prav. Zanimivo bi bilo vedeti razlago in vnaprej se zahvaljujem za odgovor!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kako pišemo besedo »Matica« v imenu »Planinsko društvo Ljubljana matica«?
Zanima me, kako se pravilno piše Planinsko društvo Maribor Matica ali Planinsko društvo Maribor matica (enako Celje Matica, Ljubljana Matica ali Celje matica, Ljubljana matica).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kako pišemo imensko zvezo »stara Ljubljana«?
Zanima me, kako pišemo imena delov mesta (ali kako bi to poimenovali), konkretno Stara/staraLjubljana. Vsaj v starih pravilih je ta primer zapisan z malo začetnico, a v današnji rabi je opaziti skoraj izključno veliko začetnico. Kateri način je torej pravilen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kako se slovensko prevede angleško besedo »meme«?Kako se slovensko prevede angleško besedo meme?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kako sklanjamo ime »Elektro Primorska, d. d.«?
Zanima me, kako sklanjamo Elektro Ljubljana, Elektro Primorska, d. d.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kako v knjižnem jeziku poimenovati ribo »Thunnus thynnus«: »tun«, »tuna« ali »ton«?Zanima me zakaj sta v knjižnem jeziku za ribo Thunnus prisotni le besedi tun in tuna. Avtohtoni slovenski ribiči nad Trstom namreč tej ribi pravijo ton. Zdi se mi, da bi bilo prav, da ta beseda postane del knjižnega jezika in da nadomesti besedi tuna in tun, ki nista ne ljudski in ne izvorno slovenski.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kako zapisati podatke na vizitko?
Zanima me najprimernejši izraz za zapis telefonske št., mobilne tel. št., e-naslova, spletnega naslova (npr. pri vizitkah, dopisih, e-podpisih ...).
Primer za mobilni telefon:
- Mobilni telefon:
- Mobilni tel.:
- Prenosni telefon:
- Prenosni tel.:
- M:
- GSM:
- Št. mobilnega telefona:
- Št. mobilnega tel.:
Zanima me tudi zapis same številke, in sicer za slovensko in mednarodno rabo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen,
bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
bíti têmeljni kámen [čésa],
bíti vógelni kámen [čésa[,
iméti kámen namésto srcá,
kámen modrósti,
kámen na kámen,
kámen na kámnu ni ostál,
kámen se je odválil od srcá kómu,
kámen spotíke,
[kot] kámen na sŕcu,
kot kámen težíti kóga kjé,
kot kámen v želódcu,
kot [mlínski] kámen okoli vratú,
kot [mlínski] kámen okrog vratú,
kot [mlínski] kámen za vrátom,
ležáti kómu kot kámen na sŕcu,
pádati kot kámen,
pásti kot kámen,
plávati kot kámen,
položíti têmeljni kámen,
postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
postáti vógelni kámen [čésa[,
postáviti têmeljni kámen,
poznáti vsák kámen,
preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
sípati zláta kámena v koríto,
têmeljni kámen [čésa],
têžek kot kámen,
tŕd kàkor kámen,
tŕd kot kámen,
tŕden kàkor kámen kóst,
tŕden kot kámen kóst,
vógelni kámen [čésa],
zadéla je kôsa ob kámen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
karakterístično obmóčje -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kdaj bodo na voljo nova pravopisna pravila?
Rad bi vam zastavil vprašanje, ki pa se ne nanaša na nek jezikoven problem.
Moje vprašanje je, kdaj bodo nova pravopisna pravila na voljo. Rad bi to knjigo kupil in jo preučil, kajti nad SP 2001 sem zelo razočaran. Upam, da boste v novih pravilih podali boljše rešitve za določene pravopisne probleme.
Moje osebne želje za novi pravopis pa so:
- da se ukine sklanjanje kratic (saj v primeru UNESCO UNESCA uničimo kratico),
- pri prehajanju kratice v besedo (recimo NATO --> Nato) spet uničimo kratico, sploh uničimo njeno izvirnost,
- pri ostalih kraticah (MOS MOS-a) pa moramo zaradi prvoomenjene ukinitve sklanjanja kratic ukiniti sklanjanje tudi za kratice, katerih sklanjatev je sicer možna, to pa zaradi usklajenosti pravopisnega pravila,
poleg omenjenega pa si želim tudi, da je v pravopisnih pravilih uradno opredeljeno, da se hišna številka s črko piše skupaj, in sicer le-to z malo črko (zgled: 35a) in da se uradno določi zapisovanje telefonskih in mobitelskih številk (dva zgleda: 01 712 34 56, 051 123 456), sploh glede razporeditve števk v številskem sklopu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
KlikolovkaIzraz clickbait se nanaša na spletno vsebino, ki poskuša privabiti največje možno število klikov in v ta namen najpogosteje uporablja zavajajoče naslove, slike in povzetke. V rabi sta že poimenovanji klik vaba in vaba za klike , meni pa se zdi primernejši ustreznik klikolovka , ki se sicer uporablja v hrvaščini, a se mi zdi prenosljiv v slovenščino. Zanima me, kakšno je vaše mnenje.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Klínični cénter Ljubljána -ega -tra ~ m, stvar. i. (í ẹ́ á; í ẹ̑ á) v ~em ~u ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
knjíga Frazemi s sestavino knjíga:
béla knjíga,
bíti kot odpŕta knjíga,
bráti kóga/kàj kot odpŕto knjígo,
knjíga knjíg,
knjíga s sêdmimi pečáti,
módra knjíga,
požírati knjíge,
rumêna knjíga,
zláta knjíga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kojnati
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
korák Frazemi s sestavino korák:
blížati se s hítrimi koráki,
držáti korák s kóm/čím,
hodíti v korák s čásom,
hodíti v korák s kóm/čím,
íti v korák s čásom,
íti v korák s kóm/čím,
korák za korákom,
lovíti korák s kóm/čím,
na vsákem koráku,
napredovánje z májhnimi koráki,
napredováti z májhnimi koráki,
napredováti z velíkimi koráki,
naredíti pŕve koráke,
naredíti pŕvi korák,
ne naredíti níti koráka,
ohrániti korák s kóm/čím,
pŕvi korák,
pŕvi koráki,
s hítrimi koráki,
stópati v korák s čásom,
stópati v korák s kóm/čím,
stópíti v korák s čásom,
stópíti v korák s kóm/čím,
storíti pŕvi korák,
storíti pŕve koráke,
ujéti korák s čásom,
z májhnimi koráki,
z velíkimi koráki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Krajevna imena kot samoedninski ali samomnožinski samostalnikiZanima me, ali lahko imena krajev uvrstimo k edninskim samostalnikom (npr. Trbovlje, Tolmin). So to edninski samostalniki, ali so samostalniki, ki poznajo vsa tri števila?
Po vzoru množinskih samostalnikov, npr. Jesenice, Brežice.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kratična narava okrajšav
Ali drži, da bi bilo s stališča pregibanja krajšavo za delniško družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo pravilneje zapisati kot DD in DOO ter pred nazivom podjetja, torej npr. »DD Žito, Ljubljana«, saj bi to prebrali kot »delniška družba Žito« in pregibali kot npr. v povedi »V našem DD-ju ...«, kar bi pomenilo »v naši delniški družbi ...«?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kritika imena »Ljubljana Festival«Zelo me moti novo ime Ljubljanskega festivala, ki se glasi Ljubljana Festival. To je po mojem sicer laičnem mnenju (nisem jezikoslovec, tudi ne slovenist) popolnoma popačena raba imena - sklepam, da pod vplivom angleščine. Predhodno ime je bilo Festival Ljubljana, še prej, mislim da Ljubljanski festival. V slovenščino preneseno ime Ljubljana Festival nikakor ni opravičljivo z v angleščino prevedenim Ljubljana Festival (ki je v angleškem jeziku sprejemljivo).
Vem, da so se glede "poangleščenega" imena našega festivala že oglasili mnogi posamezniki, morda pa še en glas v podporo kritiki omenjenega imena ne bo škodoval.
Nam bližnji festival v Solnogradu niti slučajno v nemščini nima imena Salzburg Festival (kot ga sicer ima v angleškem prevodu), ampak Salzburger Festspiele (po slovensko bi morda rekli Salzburške praznične igre).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kríž Frazemi s sestavino kríž:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža,
báti se kóga/čésa kot vrág kríža,
bíti za kríži,
glédati kot lévi razbójnik [na krížu],
iméti kríže in težáve [s kóm/čím],
iméti svój kríž,
izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža,
kríž bôžji,
kríž je [s kóm/čím],
kríži in težáve [s kóm/čím],
napráviti kríž čez kóga/kàj,
naredíti kríž čez kóga/kàj,
nosíti svój kríž,
prenášati svój kríž,
pribíjati kóga/kàj na kríž,
pribíti kóga/kàj na kríž,
Rdéči kríž,
rdéči kríž,
sedéti za kríži,
vêlik kríž je s kóm/čím,
vsák imá svój kríž,
vsák nósi svój kríž,
vsì kríži so dôl,
vzéti svój kríž,
zadéti svój kríž [na ráme]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
križecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [krížəc], rodilnik [kríšca]
ZVEZE: križci in krožci, viteški križec, železni križec
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému,
bíti si v laséh,
délati síve lasé kómu,
iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž,
kàj visí na lásu,
lasjé se jéžijo kómu,
lasjé so se najéžili kómu,
lasjé so šlì pokônci kómu,
na lás podóben kómu/čému,
ne délati sívih lás kómu,
ne popustíti níti za lás,
ne povzróčati sívih lás kómu,
ne premakníti se níti za lás,
ne spremeníti se níti za lás,
[níti] lasú ne skrivíti kómu,
povzróčati síve lasé kómu,
privléčen za lasé,
privléči kàj za lasé,
púliti si lasé,
skákati si v lasé,
skočíti si v lasé,
viséti na lásu,
za lasé privléčen,
za lás je mánjkalo,
za lás uíti čému,
življênje kóga visí na lásu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ledinsko ime Hobovše v zgornji Poljanski doliniAli je možna sledeča razlaga korenov toponima Hobovše?
V Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju je najti gesla:
- hobǫ̑ča, f. = der üppige Lagerwuchs, Cig.
in
- hobotáti, -ȃm, vb. impf. wuchern, üppig wachsen, schnell emporschießen, Cig., C., BlKr.; - prim. bohotati.
Hobovše so torej področje, zaraslo z bujno podrastjo (grmovjem).
Rutar v knjigi Tolminsko v srednjem veku imenuje potok Hobovščico "Habovča".
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
LetalnikNa vas se obračamo s prošnjo za strokovno mnenje glede uporabe izraza zrakoplov (ang. aircraft ) in predlagane uporabe izraza letalnik za isti pojem. Izdelan je bil osnutek novega Zakona o letalstvu in v javnem posvetu so iz strokovnih krogov (npr. Kontrola zračnega prometa Slovenije, več posameznikov) prišli predlogi za zamenjavo izraza zrakoplov z letalnikom . Ob začetku delovanja takratne Republiške uprave za zračno plovbo leta 1991 se je za vse naprave za letenje po zraku uveljavil izraz zrakoplov , ki se od takrat uporablja v vseh pravnih aktih Republike Slovenije in prevodih predpisov EU. Na prelomu tisočletja je skupina strokovnjakov, ki je pripravljala Slovenski letalski leksikon, predlagala zamenjavo zrakoplova z letalnikom . Na Republiški upravi za zračno plovbo se z menjavo termina niso strinjali in so še naprej uporabljali zrakoplov . Sicer je letalnik za angleški termin aircraft uporabljen tudi v Letalskem razlagalnem slovarju D. Gregla (samozaložba, 2009), prav tako so termin letalnik uveljavili na Fakulteti za strojništvo UL. Prosimo vas za mnenje, če je zamenjava zrakoplova z letalnikom primerna.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
letálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na letalce, letalo ali letalstvo:a) letalska šola / biti v letalski uniformi / odločil se je za letalski poklic b) letalska konstrukcija / letalski motor; letalsko krilo / razvoj letalske industrije; huda letalska nesreča; letalska proga Ljubljana–Zagreb; prodaja letalskih vozovnic; napasti letalsko oporišče; pilot in drugo letalsko osebje; letalsko podjetje / hud letalski napad; letalski promet / poslati pismo z letalsko pošto c) naše letalske enote
♦ ptt letalsko pismo nekdaj pismo iz zelo lahkega papirja, pri katerem ima ovojnica barvast rob; strojn. (letalski) vijak; voj. letalska eskadra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
letéti -ím nedov., lêtel (ẹ́ í) 1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti;
ranjeni golob ne more več leteti;
lastovka leti nad dvoriščem;
leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim kotom na čelu; pren., ekspr. misli letijo v domači kraj
♦ igr. leti, leti družabna igra, pri kateri igralci udarjajo s kazalci po mizi in ob navedbi leteče živali, stvari dvignejo prste, roke2. premikati se po zraku, v vesolju s tehničnim pogonom: vesoljska ladja leti proti luni;
letalo leti nad puščavo;
bombniki letijo zelo visoko / balon leti pod oblaki / letala morajo kar največ leteti, da so rentabilna letati// voditi letalo, pilotirati: letalec je letel z najmodernejšim letalom / pilot leti vsak teden na progi Ljubljana–Pariz; pilot je letel že nad 5000 km ima nad 5000 km vožnje// publ. peljati se z letalom: delegacija bo letela na zasedanje 3. premikati se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva letijo iskre;
puščica leti mimo glave;
krogle letijo od vseh strani;
kamenje je letelo proti njemu;
iskre letijo po zraku;
skakalec se je odgnal in lepo leti;
pri sekanju letijo naokrog trske / po zraku leti listje / letaki letijo na tla padajo; kamen je dolgo letel, preden je dosegel dno / pog. čez pet minut je most že letel v zrak zletel4. ekspr. zelo hitro se premikati: čolnič že leti od brega;
jadrnica leti po valovih kot ptica;
pren. pogled mu leti po ljudeh // pog. teči, hiteti: pograbil je kapo in letel iz sobe; letel sem v knjigarno po knjigo 5. ekspr. zelo hitro minevati: čas leti;
ure z njo so naglo letele 6. dov. in nedov.,
pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): namignili so mu, da bo letel;
dijak je letel iz šole;
ob krizi so kar leteli iz služb / če bo šlo tako naprej, bo letel iz hiše 7. preh., navadno v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: očitki letijo name;
kam leti ta kritika;
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo;
satira leti na kulturo;
šale neprestano letijo nanj / sum leti nanj osumljen je on
● ekspr. na sestanku so letele tudi ostre besede so se prepirali, so si očitali; ekspr. pokrajina leti mimo oken se navidezno zelo hitro premika; ekspr. kadar je razburjena, ji vse leti iz rok vse izpusti iz rok, razbije, prevrne; ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele od njih zelo; ekspr. ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav so se vsi hitro odkrili; ekspr. denar mu kar leti na kup, v žep, skupaj ga na lahek način zasluži; pog. vse že leti na kup se podira, propada; pog. nekaj krivde leti tudi na organizacijo nekaj je kriva tudi organizacija; nar. žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo šlo; ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; pog. drevju listje že dol, proč leti odpada; nar. pripeljal se je z vozom, ki je že narazen letel z zelo slabim, razmajanim; pog., ekspr. vpila je, da je vse skupaj letelo zelo je vpila; pog. omet že stran leti odpada; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijoleté :
mimo oken lete; lete je prišel na cilj
letèč -éča -e
1. deležnik od leteti: leteč skozi vihar, je letalo zgrešilo pot; vrana, leteča nad poljem; hitro leteče lastovke; visoko leteča puščica; z vetrom leteče listje / sestreliti leteči cilj; publ. leteči krožnik občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka; leteča ladja hidrogliser, drsna ladja; leteča trdnjava med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-17
2. publ. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: leteča odkupovalna, servisna ekipa; leteča prometna policija; leteča patrulja / leteči kolporter kolporter, ki prodaja časopise, revije, hodeč po ulicah, vlakih, avtobusih
// premičen, potujoč: leteča ambulanta; prva pomoč leteče prometne službe
♦ zool. leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; leteče veverice glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae; sam.:, pog. ker je prehitro vozil, ga je ustavila leteča motorizirana prometna milica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
línija -e ž (í) 1. nepretrgana vrsta točk; črta: potegniti linijo;
ravna linija / knjiž. njegove risbe označuje nemirna, včasih pretrgana linija // kar je temu podobno: dolga linija letečih ptic / tekli so v vijugasti liniji in streljali; pren., publ. izgradnja nove družbe se ne razvija po ravni liniji 2. kar ločuje, razmejuje; črta: prekoračiti linijo;
mejna linija 3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji, proga: otvoritev nove linije / avtobusna linija Črnuče–Vič; ladijska linija; letalska linija Ljubljana–Zagreb; mednarodne linije; redne in občasne linije; linija v Južno Ameriko 4. sistem vodov skupaj z opremo za prenos informacij s pomočjo električne energije: graditi novo linijo;
vzdrževati linije / kabelska ali podzemna linija; nadzemna linija; telefonska, telegrafska linija // kar ta omogoča: motnje na liniji / medkrajevne, mednarodne linije / pog.: linija je prekinjena, zasedena zveza; za poročanje s svetovnega prvenstva bo na voljo osemdeset linij zvez; ostanite na liniji ne prekinite zveze, ostanite pri telefonskem aparatu / vroča linija telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; vroča telefonska linija vroča linija5. teh. sistem naprav, strojev, ki omogoča popolnoma avtomatiziran delovni postopek: montirati linijo za polnjenje in zapiranje steklenic;
proizvodnja pekovskih linij / proizvodna linija 6. voj. prvi, najbolj izpostavljeni del položaja: napasti nasprotnikovo linijo / obrambna linija / boriti se v prvi liniji; pren. v takratnem položaju je bil vsakdo bojevnik v prvi liniji 7. navadno s prilastkom oblika, podoba, videz: aerodinamične linije letala;
elegantna linija avtomobila;
moderna linija frizure;
klasične linije kostima / pog. linija oblek je oprijeta obleke so oprijete / to je najbolj značilna linija v fiziognomiji njegove duševnosti poteza, črta// obris, kontura: linija profila, nosu // pog. vitko telo, postava: ima linijo; v teh letih ženske navadno že izgubijo linijo / zelo pazi na linijo trudi se, da se ne zredi / vitka linija 8. publ. smer, usmeritev, zlasti kake dejavnosti, politike: linija se je zdaj spremenila;
določiti politično linijo;
idejna, partijska, uradna linija;
kreatorji nakažejo samo linijo mode za novo sezono;
boj med dvema linijama v kulturnem gibanju / z oslabljenim pomenom: programska linija založbe se ne spreminja program / žarg., polit. biti na liniji v skladu z veljavno politično smerjo9. knjiž., navadno s prilastkom tok1,
potek: linija dejanja v drami;
razstava kaže linijo slikarjevega razvoja / kompozicijska linija romana 10. potomstvo v zaporednih generacijah: španska linija rodu / moška linija moški potomci; potomci moškega; ravna linija osebe, ki po rojstvu neposredno ali posredno izhajajo drug od drugega; stranska linija osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika / po materini liniji je Slovenec njegova mati je Slovenka
● pog. iti na linijo odločnega odpravljanja napak začeti odločno odpravljati napake; ekspr. podpreti, premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti; pog. vztrajati na liniji oportunizma v oportunizmu; publ. znajti se na isti liniji imeti skupni cilj; po liniji pog. naloge po partijski liniji partijske; pog. delati po politični liniji politično, v politiki; pog. iti na potovanje po privatni liniji privatno, ne službeno; pog. dobiti vstopnice po sindikalni liniji s posredovanjem sindikata; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih
♦ glasb. melodična, pevska linija potek melodije, petja; navt. tovorna linija črta na boku ladje, ki kaže, koliko natovorjena ladja sme biti ugreznjena; obl. takrat je bila moderna A linija so bile moderne obleke, katerih zunanji obris je podoben črki A; H linija v modi vrečaste obleke; pravn. demarkacijska linija začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; šah. linija vsaka od navpičnih vrst polj na šahovnici; kmet na b-liniji; šport. igra na liniji pri tenisu in badmintonu igra, pri kateri odbija igralec žogo z osnovne črte; vet. linija skupina živali določene vrste, ki ima moškega ali ženskega prednika izbranih genskih lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
LJPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [lə̀jə̀], rodilnik [lə̀jə̀]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
LJ -- [ləjə̀] m, simb. (ə̏) Ljubljana
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Lj.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
LjubljanaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [ljubljána], rodilnik [ljubljáne]
BESEDOTVORJE: Ljubljančan, Ljubljančanka, Ljubljančanov, Ljubljančankin, ljubljanski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ljubljána -e ž, zem. i. (á) v ~iljubljánski -a -o (ȃ)Ljubljánčan -a m, preb. i. (ȃ)Ljubljánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ljubljana [ljubljána]
samostalnik ženskega spolakranjsko mesto Ljubljana
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ljubljana ž zemljepisno lastno ime
Ljubljana:
Shegnaj Tebe Lublana im. ed. G. Bug, ex Sion (IV, 490) Ljubljána, mesto na Kranjskem
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ljubljana ► ▪l’ubˈl’aːna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ljubljana BežigradPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [ljubljána béžigrat], rodilnik [ljubljáne béžigrada]
BESEDOTVORJE: Bežigrajčan, Bežigrajčanka, Bežigrajčanov, Bežigrajčankin, bežigrajski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ljubljana ČrnučePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [ljubljána čərnúče], rodilnik [ljubljáne čərnúč]
BESEDOTVORJE: Črnučan, Črnučanka, Črnučanov, Črknučankin, črnuški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ljubljanska kotlinaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kotlina v zgornjem porečju Save
IZGOVOR: [ljubljánska kotlína], rodilnik [ljubljánske kotlíne]
BESEDOTVORJE: ljubljanskokotlinski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ljubljánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Ljubljano: dijaki ljubljanskih gimnazij;
kmetje iz ljubljanske okolice;
ljubljanske ulice;
star. ljubljansko mesto Ljubljana / gosta ljubljanska megla / preurejati ljubljanski grad; iti na Ljubljanski grad; urednik Ljubljanskega zvona; ljubljanska nadškofija; Ljubljansko barje; Ljubljansko polje ravnina, severno od Ljubljane
● šalj. on je ljubljanska srajca po rodu Ljubljančan
♦ gastr. ljubljanski zrezek pariško paniran zrezek, nadevan z gnjatjo in jajčno jedjo; ljubljanska salama salama z nadevom iz drobneje sesekljanega govejega mesa in slanine; vrtn. ljubljanska ledenka glavnata spomladanska solata s krhkimi listi; zgod. ljubljanski kongres kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821; sam.:, pog. prosim pet dek ljubljanske pet dekagramov ljubljanske salame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ljubljanskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [ljubljánski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ljubljanski -a prid. ljubljanski:
nihdar nebo posabilu na letu Bogaboyezhe Lublansku tož. ed. s Meſtu (IV, 485) ǀ Jeſt Tebi perporozhim te lubesnive moje poshlushavize, inu tu shlahtnu Lublanshu tož. ed. s Meſtu (IV, 490) ǀ kaj pomenio ta lepe driveſſa, katere v' teh Lublanskih mest. mn. Zerkvah ſim vidil (IV, 320) → Ljubljana
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ljubljansko barjePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
barje v Ljubljanski kotlini
IZGOVOR: [ljubljánsko bárje], rodilnik [ljubljánskega bárja]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ločila med imeni na dvojezičnih področjih
Sem filatelist in občasno pripravljam priložnostne poštne žige, ki jih Pošta Slovenije uporablja za žigosanje poštnih pošiljk. Živim v Portorožu, kjer je z zakonom določena raba italijanščine v javnosti. V ta sklop spada tudi dvojezično poimenovanje poštnega urada v tem območju. Zaradi oglašanja raznih »strokovnjakov« je trenutno nastala zmeda glede tega.
Če spregledam, da različni oblikovalci izpis prilagodijo svoji umetniški ustvarjalnosti, vendarle ugotavljam, da je Pošta Slovenije v brošuri s poštnimi številkami zapisal PIRAN–PIRANO s pomišljajem med slovenskim in italijanskim poimenovanjem in takšen zapis uporabila tudi pri navadnih rednih žigih.
Zdaj smo prejeli navodila, da moramo uporabljati poševnico, čeprav so razni »strokovnjaki« zahtevali vezaj po vzoru zapisa Gozd - Martuljek ali Sap - Šmarje.
Vesel bi bil vašega tolmačenja, saj ste konec koncev »ustavno sodišče« za slovenski jezik. Prosim vas za hiter odgovor. Na pošti trenutno obravnavajo mojo vlogo za žig, katerega osnutek prilagam. Z vašim tolmačenjem in objavo na vašem spletnem portalu boste vsekakor pomiril strasti med filatelisti
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ločila v časopisnih oz. spletnih naslovih
Se sme naslove člankov na spletu pisati s klicajem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ločila v imenih mestnih župnijV besedilih opažam, da se za poimenovanje župnij (kadar je neko mesto razdeljeno na več župnij) pojavljajo različni zapisi: Župnija Velenje Sv. Martin, Župnija Velenje – Sv. Martin ali Župnija Velenje – sv. Martin. Kateri zapis je pravilen – brez ločila, s pomišljajem, z veliko/malo začetnico dodane sestavine?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Lokalna terapijaZanima me ustrezno poimenovanje za terapijo z lokalnim delovanjem, pri kateri se zdravilo (npr. krema, mazilo, kapljice za oči) navadno uporabi na omejenem delu kože, v očesu, ušesu ali vidni sluznici, da bi delovalo na mestu aplikacije ali pa bi se absorbiralo v telo. Katera oblika pridevnika je pravilna: topikalna terapija ali topična terapija ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
magistrála -e ž (ȃ) glavna (prometna) pot: mesto leži ob mednarodni magistrali;
naselja ob magistrali Ljubljana–Maribor / cestna, rečna, železniška magistrala; jadranska, sibirska magistrala / prometna magistrala // publ. glavna (prometna) ulica: preureditvena dela na ljubljanski magistrali med Trgom republike in pošto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
majski hrošč
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Mala ali velika začetnica: »Križevniška cerkev« in »kartica Urbana«V zadnjem času sem se v dveh različnih primerih spraševal o uporabi velike oziroma male začetnice:
Kakšen je pravilen zapis v primerih križevniške cerkve, šentjakobske cerkve, frančiškanske cerkve, stolnice in tako dalje? "Uradna" imena teh cerkva so namreč drugačna, poleg tega pa pridevniki "frančiškanski", "križevniški" itd. označujejo bolj red, ki mu cerkev pripada (čeprav vsaj na področju Ljubljane ta poimenovanja delujejo tudi kot njihova imena). V nedavnih člankih na temo križevniške cerkve so se Delo, Dnevnik in portal MMC RTV Slovenija vsi odločili za malo začetnico ...
Drugo vprašanje zadeva kartico Urbana. Celo na strani LPP v nekaterih sestavkih uporabljajo tako zapis "Urbana" kot tudi "urbana", ob čemer mi razlogi za tako odločitev niso povsem jasni. Ali je to razlikovanje upravičeno in kako bi ga utemeljili?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Mala in velika začetnica pri stvarnih imenih
Pišem raziskovalno nalogo in me zanima kako pišem krajevna skupnost in mestna četrt. Primer: Živim v mestni četrti Hudinja ali Mestni četrti Hudinja.
Primer: Na območju krajevne skupnosti Lahovna ali Krajevne skupnosti Lahovna
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Manjšalnice samostalnikov srednjega spola so moškega spolaZanimive se mi zdijo pomanjševalnice samostalnikov srednjega spola, ki v pomanjševalni obliki postanejo samostalniki moškega spola. Primeri:
jabolček (jabolko)
jajček (jajce)
drevešček (drevo)
Kako in zakaj je prišlo do tega zanimivega pojava?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
mátičar -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
mátičarka -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
medček (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, F
2,
euphorbia, vel euphorbium, medzhek Scopoli;
tithymalus, -li medzhek Scopoli
[434: Euphorbia, Tithymalus. Carniol. Meitſek; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. – Meitſek, medzhek je pokvarjeno ime za mleček, kakor imenuje rastlino Euphorbia Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 243: mlečnik, mleček; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, str. 758, ima ime mleček kar za enaindvajset rastlinskih vrst.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Merila za sprejem besed v drugo izdajo SSKJRada bi vedela, po kateri meri oz. po katerem pravilu ste vnesli/sprejemali (nove) besede v SSKJ2?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
mésto1 -a s (ẹ́) 1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja: mesto ima pet tisoč prebivalcev;
mesto leži, se razprostira ob reki;
porušiti mesto;
stanovati, živeti v mestu;
industrijsko, turistično mesto;
mesto Celje, Trst;
obrobje, središče mesta / cel dan je hodil po mestu po mestnih ulicah; imel je opravke na različnih krajih mesta / novica se je hitro razširila po mestu med prebivalci mesta; ekspr. vse mesto govori o tem / star. cesarsko mesto Dunaj; glavno mesto države v katerem je sedež najvišjih državnih organov; star. ljubljansko mesto Ljubljana; ekspr. večno mesto Rim / Novo mesto // pog. poslovni del mesta: si že šel v mesto po kruh; ko boš že v mestu, pa kupi še vstopnice // v fevdalizmu naselje s posebnimi upravnimi, tržnimi pravicami, navadno z obzidjem: tedaj je cesar povišal ta kraj v mesto; cehovska, srednjeveška mesta / kraljevsko mesto 2. navadno s prilastkom manjši del zemeljske površine: v gozdu je hitro našel mesto, kjer so pustili ranjenega tovariša;
pri gradnji ceste so se močvirnih mest izognili;
na osojnih mestih še leži sneg;
hodite previdno, to mesto je nevarno / še vedno stoji na istem mestu; na tem mestu je trava pohojena; s tistega mesta je najlepši razgled / mesta na luni, primerna za pristanek // izraža manjši del površine česa sploh: zaznamoval je zelo umazana mesta / na enem mestu se madež še pozna / položil je knjigo na prejšnje mesto / časopis je novico objavil na vidnem mestu 3. navadno s prilastkom del česa glede na namen: poiskal je pripravno mesto in se skril;
denar je shranil na varno mesto;
mesto streljanja talcev / parkirno, startno, zborno mesto; zapustiti stražarsko mesto 4. s prilastkom del česa, zlasti glede na značilnost, stanje: lepljeno, varjeno mesto / ranjeno mesto ga je zelo bolelo // del, odlomek pisanega, govorjenega besedila: razložiti nerazumljiva mesta; lirična, retorična mesta v drami; citirati, prepisati ustrezno mesto / o tem piše na drugem mestu 5. del površine z ustreznim pohištvom, predmetom, namenjen za začasno namestitev ene osebe; prostor: rezervirati mesti v gledališču;
zamenjala sta mesti / pri mizi je še eno prazno mesto; vsak naj se usede na svoje mesto / posaditi gosta na častno mesto // kar je kot celota namenjeno za (začasno) bivanje ene osebe: tri mesta v študentskem domu so še prosta / v hotelih je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora6. v zvezi delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba: razpisati prosta delovna mesta;
njegovo delovno mesto so ukinili;
zasesti izpraznjeno delovno mesto / (delovno) mesto direktorja, ključavničarja / njegovo službeno mesto je zelo odgovorno; odpirati nova učna mesta 7. publ., s prilastkom položaj, funkcija: bil je imenovan na vodilno mesto;
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra;
imeti ugledno mesto v organizaciji / mesto gledališča je vse bolj prevzemal film; mesto šole v izobraževalnem procesu / vlada je odstopila mesto novemu režimu se je umaknila; stroji so stopili na mesto človeka so nadomestili človeka// pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu; mandat: ta stranka ima pet mest v parlamentu / odborniško, poslansko mesto 8. s števnikom kar kaže vrednost osebka v primerjavi z drugimi osebki iste skupine glede na velikost, stopnjo določene sposobnosti, lastnosti: doseči, priboriti si drugo, tretje mesto;
zasedel je tretje mesto;
uvrstili so se na predzadnje mesto;
ekspr. v zadnjem krogu se mu je posrečilo prebiti se na prvo mesto // publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo določa prilastek: on zavzema osrednje mesto med slovenskimi slikarji; vsak narod ima posebno mesto v zgodovini človeštva / to zavzema važno mesto v proračunu 9. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi; na kraju samem1:
storilca so prijeli na licu mesta;
skupina je gradivo zbirala na licu mesta // brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta
● publ. samo državni zbor je primerno mesto za reševanje takih problemov organ; publ. zdaj ni mesta za pesimizem nismo, nočemo biti pesimistični; publ. tudi to vprašanje je dobilo, našlo mesto v časopisu je bilo obravnavano; publ. ima mesto v orkestru je član orkestra; ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti; z mesta star. z mesta je odgovoril takoj, brez pomišljanja; star. z mesta se mu je posrečilo takoj, ob prvem poskusu; star. reka je na mesta globoka na nekaterih mestih; na mestu na mestu smo prišli smo, kamor smo hoteli, morali priti; ekspr. bil je na mestu mrtev takoj je umrl; pog. njihove pripombe niso na mestu niso primerne, ustrezne; publ. naše smučarstvo stoji na mestu ne napreduje, se ne razvija; biti ob pravem času na pravem mestu prisotnost koga na določenem mestu v določenem času ima zanj ali za druge ugodne posledice; ekspr. fant ima glavo na pravem mestu zna pametno, premišljeno ravnati; vsaka stvar je na svojem mestu stvari so primerno, ustrezno razvrščene, postavljene; pog. če bi bil jaz na tvojem mestu, bi naredil drugače če bi se meni zgodilo, kar se je tebi, bi naredil drugače; ne zabavljaj čezenj, on je že človek na mestu zaupanja vreden, pošten; pog. kot vzgojiteljica ni na mestu po lastnostih, obnašanju ne ustreza; filmsko mesto naselje za snemanje, izdelovanje filmov; ekspr. zadel ga je na najbolj občutljivem mestu naredil, omenil je tisto, kar ga najbolj prizadene, razburi; ekspr. zna stvari postaviti na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; publ. pripisovati idejnosti prvo mesto trditi, meniti, da je idejnost najpomembnejša; publ. mesto psa je ob vodnikovi levi nogi pes naj stoji, hodi ob vodnikovi levi nogi; publ. nakazal je, kje je mesto naprednemu kmetu kakšna je družbena vloga naprednega kmeta; preg. lepa beseda lepo mesto najde na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor
♦ jezikosl. mesto akcenta; mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu; mat. mesto kar znaku v številki v odnosu do drugih znakov določa vrednost; decimalno mesto; šport. korakati na mestu delati z nogami gibe kot pri korakanju, a brez premikanja naprej; skok z mesta skok, narejen tako, da vsaj z eno nogo pred tem ni bil narejen korak; urb. jedro mesta prvotni, stari del mesta; voj. odprto mesto ki ga vojskujoče se strani po sporazumu ne uničujejo, bombardirajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
mestoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [mésto], rodilnik [mésta]
ZVEZE: evropsko mesto športa, mesto literature, cesarsko mesto, večno mesto
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
metternichovski -a -o [méternihou̯ski] prid. (ẹ̑) nav. ekspr. nanašajoč se na avstrijskega državnika Metternicha: doba metternichovskega absolutizma / metternichovska Ljubljana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
MNZPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
Ministrstvo za notranje zadeve
medobčinska nogometna zveza
IZGOVOR: [mə̀nəzə̀], rodilnik [mə̀nəzə̀ja] tudi [mə̀nəzə̀]
BESEDOTVORJE: MNZ-jev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Mojstrska delavnicaNa AGRFT bo v juniju potekal filmski festival, na katerem bo tudi dogodek z znanim tujim igralcem. To se v angleščini imenuje master class . Gre za pogovor z vidnim strokovnjakom ob navzočnosti zainteresirane javnosti, ki je načeloma širša v primerjavi s publiko pri okrogli mizi. V slovenščini so bila v preteklosti v gledališki umetnosti že uporabljena poimenovanja učna ura in mojstrski tečaj , ki pa je bolj označeval kakovostno delavnico pod vodstvom priznanega strokovnjaka. Sedaj uporabljamo strokovni pogovor. Kateri slovenski termin bi bil najprimernejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
mórgen Frazemi s sestavino mórgen:
málo mórgen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Nadzorovana raba protimikrobnih zdravilV angleški strokovni literaturi se v zadnjih dveh desetletjih vse pogosteje uporablja tudi termin antimicrobial stewardship , ki je zamenjal prejšnji termin antibiotic policy. Antibiotiki so učinkovine, ki delujejo samo proti bakterijam, protimikrobne učinkovine pa so širši pojem in vključujejo tako učinkovine, ki delujejo na bakterije kot tudi učinkovine, ki delujejo na viruse, glive in parazite. Zaradi naraščajoče odpornosti predvsem bakterij in pomanjkanja novih učinkovin so države sprejele programe, kako izboljšati rabo protimikrobnih učinkovin (predvsem antibiotikov), da bi še lahko obdržali učinkovitost starih učinkovin, zato smo doslej uporabljali slovenski ustreznik nadzorovana raba antibiotikov. Prosimo za mnenje o ustreznosti termina.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Naglas imena »Lokovica«Lako pravilno naglasimo krajevno ime Lokovica (pri Šoštanju): na prvi zlog (Lókovica) ali na predzadnji zlog (Lokovíca)?
Kje najdemo pravilo za posamezni kraj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Naglasno mesto samostalnika »ploščina«Spoštovani, za študijske potrebe sem brskala po portalu Fran in pri iztočnici ploščina v SSKJ2 opazila variantnost naglasa (plôščina/ploščína), medtem ko je ta ista iztočnica v Pravopisu zapisana s samo eno varianto naglasa: ploščína. Zanima me, zakaj je temu tako.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Navajanje virov pri strokovnem pisanju
Zanima me, kako navajati vire v publikacijah. Poznam nekaj standardov, vendar me zanima, ali je dopustno tako:
- Vid PEČJAK, Psihologija množic, Ljubljana 1994.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Navedba vira na plakatu
Na plakatu (publikaciji z enim listom) bi uporabil pesem znanega avtorja. Zapisana bo skupaj z naslovom. Kako pravilno navedem vir, ki bo naveden neposredno pod besedilom?
Ali je dovolj le:
- Ime Priimek, Naslov knjige. Ljubljana: Založba, 2014. 26–27.
Ali je potrebno avtorja navesti dvakrat:
- Ime Priimek: Naslov pesmi. Ime Priimek, Naslov knjige. Ljubljana: Založba, 2014. 26–27.
In še. Ali se lahko pred navedbo strani doda "str.":
- Ime Priimek: Naslov pesmi. Ime Priimek, Naslov knjige. Ljubljana: Založba, 2014. str. 26–27.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Nestični pomišljaj za označevanje razmerja med enotami besedila
Zanima me, katero je najprimernejše ločilo v besednih zvezah: odnos učitelj – otrok, odnos mati – hči. V rabi sem našla zapise tako z vezajem (stičnim in nestičnim) kot s pomišljajem (stičnim in nestičnim).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom,
dáti kómu po nósu,
dobíti jíh po nósu,
iméti [dóber] nós [za kàj],
iméti nós kot krompír,
íti za nósom,
na vrát na nós,
ne vídeti dljé od svôjega nósa,
nós cvetè kómu,
nós se je podáljšal kómu,
nós se je povésil kómu,
odíti z dólgim nósom,
ostáti z dólgim nósom,
pod nósom se obrísati za kàj,
pomolíti nós [kám, od kód],
potegníti kóga za nós,
tenák nós iméti,
v nós gré kàj kómu,
vídeti dálje od svôjega nósa,
vídeti dljé od svôjega nósa,
víhati [svój] nós [nad kom/čím],
[visôko] dvígati nós,
[visôko] dvígniti nós,
[visôko] dvigováti nós,
vléčenje za nós,
vléči kóga za nós,
vodíti kóga za nós,
vtakníti [svój] nós v kàj,
vtíkati [svój] nós v kàj,
z dólgim nósom,
zalopútniti kómu vráta pred nósom,
zapréti kómu vráta pred nósom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Novost v športu: »paraolimpijski« ali »paralimpijski«Prosim za razlago. Paraolimpijski komite se je preimenoval v paralimpijskega, torej brez o-ja v besedi. Ne samo da to povzroča zmedo po dolgoletni rabi besede paraolimpijada in izpeljank iz nje, temveč se zdi – z vidika laične razlage sicer – tudi nelogično. Ali ni beseda sestavljena iz para + olimpijada oziroma ali ni -o- v njej medponsko obrazilo?
In kako potem uporabljati zvezo: kot ime Slovenski paralimpijski komite, sicer pa paraolimpijske igre?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
óbčina -e ž (ọ̑) 1. temeljna enota lokalne samouprave: združiti občine;
gospodarsko razvita občina;
organi občine;
prebivalci občine;
statut občine / pomembnejši kraji v občini na ozemlju občine / občina Grosuplje, Ljubljana, Maribor // organi občine: občina je naročila zazidalni načrt; odnos občine do zasebnega sektorja / delati na občini // poslopje, stavba, v kateri ima taka enota sedež: iti na občino; zbrati se pred občino // do 1965 osnovna upravna enota okraja: občine in okraji 2. v zvezi katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območja: del posestva ima v drugi katastrski občini
● pasti občini v breme živeti na stroške občine; zastar. list si je pridobil majhno občino malo naročnikov, bralcev; star. sprejeti koga v svojo občino skupnost, družbo
♦ pravn. davčna občina v stari Avstriji enota, ki šteje najmanj 285 ha obdavčenih zemljišč; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; zgod. glavna občina od 1814 do 1850 upravna enota, ki usklajuje delo podobčin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
obratováti -újem nedov. (á ȗ) biti s svojimi napravami v delovnem stanju: nova elektrarna že obratuje;
tovarna obratuje neprekinjeno;
obratovati poskusno, s polovično zmogljivostjo / žičnica danes ne obratuje / ekspr. stroj je prenehal obratovati delati, delovati// publ., s prislovnim določilom izraža, da kaj opravlja, izpolnjuje svojo osnovno nalogo: ladja obratuje na progi Reka–Dubrovnik; letalo obratuje redno, sezonsko / v kraju obratujejo od sedmih hotelov le trije so odprti; avtobusna proga Ljubljana–Split obratuje od začetka julija do konca avgusta avtobusi vozijo na tej progiobratujóč -a -e:
obratujoča elektrarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
odêja Frazemi s sestavino odêja:
béla odêja,
íti pod odêjo,
snéžna odêja,
zlésti pod odêjo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh,
bíti v očí,
bôsti v očí,
číst kot ríbje okó,
čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa,
dogôvor na štíri očí,
drégniti v kúrje okó,
dvóbòj iz očí v očí,
glédati se iz očí v očí,
glédati smŕti v očí,
govoríti iz očí v očí,
govoríti na štíri očí,
hodíti kód z odpŕtimi očmí,
hodíti po svétu z odpŕtimi očmí,
iméti očí na pêcljih,
iméti prevelíke očí,
iméti véčje očí,
iméti véčje očí kot želódec,
iz očí v očí,
jásen kot ríbje okó,
metánje péska v očí,
metáti kómu pések v očí,
mižánje na êno okó,
mižánje na obé očési,
mižáti na êno okó,
mižáti na obé očési,
na lépe očí,
na štíri očí,
nasúti kómu pések v očí,
natrésti kómu pések v očí,
ne zatískati si očí pred čím,
ne zatísniti očésa [vsò nóč],
ne zatísniti očí [vsò nóč],
očí [vsèga] svetá,
odpréti [kómu] očí,
okó za okó,
okó za okó, zób za zób,
pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa,
pések v očí,
poglédati resníci v očí,
pogovárjati se s kóm iz očí v očí,
pogovárjati se s kóm na štíri očí,
pogôvor iz očí v očí,
pogôvor na štíri očí,
pogovoríti se s kóm iz očí v očí,
pogovoríti se s kóm na štíri očí,
postáviti iz očí v očí,
postáviti se iz očí v očí,
resníca v očí bôde,
sáme očí so kóga,
sanjáriti z odpŕtimi očmí,
sánjati z odpŕtimi očmí,
sestánek na štíri očí,
sestáti se s kóm na štíri očí,
soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí,
soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí,
spáti z odpŕtimi očmí,
sréčanje iz očí v očí,
sréčanje na štíri očí,
sréčati se iz očí v očí,
sréčati se s kóm na štíri očí,
státi si iz očí v očí,
stopíti kómu na kúrje okó,
stráh imá velíke očí,
temà se déla kómu pred očmí,
varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa,
vídeti [kóga/káj] iz očí v očí,
volóvske očí,
vréči kómu pések v očí,
vréči očí na kóga/kàj,
vréči okó na kóga/kàj,
z očmí in ušési,
z očmí na pêcljih,
zakrívanje očí pred čím,
zakrívati očí pred čím,
zamižáti na êno okó,
zamižáti na obé očési,
zapírati očí pred čím,
zatískanje očí pred čím,
zatískati si očí pred čím,
zatísniti si očí pred čím,
znájti se iz očí v očí,
zréti smŕti v očí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
okólica -e ž (ọ̑) 1. področje okoli (večjih) mest: ljudje so prišli iz mesta in okolice;
ožja, širša okolica / mestna okolica; okolica mesta / tržaška okolica; okolica Maribora; Ljubljana okolica 2. območje okoli, v bližini česa: hiša je pobeljena, okolica pa je še zanemarjena / vas leži v bližnji okolici rudnika; v svoji okolici ima precej prijateljev / sredstva za ureditev okolice // kar je v neposredni bližini česa: razkužiti okolico rane; gube v okolici oči // ljudje, ki živijo v (neposredni) bližini koga: ima vpliv na svojo okolico; živi v neprestanem boju z okolico 3. okolje, milje: težko se je vživel v novo okolico;
prilagajanje okolici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
O kraju »Kameno« – naglas, sklanjanje in tvorba prebivalskega imenaPred kratkim smo se preselili v naselje Kameno (pri Šentjurju). Domačini izgovarjajo ime Kameno s poudarkom na prvem zlogu. Pravijo tudi: Grem na Kameno, On je na Kamenu ...
Zanimajo me vsi skloni in kako se imenuje prabivalec/prebivalka kraja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih (2)Najprej bi se vam zahvalila za odgovor na moje vprašanje, ki je bilo objavljeno pod »Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih«. Se opravičujem, ker sem bila malo nejasna, zato še enkrat zastavljam vprašanje, kakšne so začetnice (ali je z malo ali z veliko) v spodaj omenjenih primerih.
Kot 1. sem mislila na to, da je v videoposnetku na sliki samo napis arhivski posnetek. Se pravi, da na tisti sliki ni naslova ali podnaslova. (A je potem arhivski posnetek z malo ali veliko začetnico?)
Kot 2. se v dokumentarcu pojavi slika z rjavim medvedom in tam piše:
(R)javi medved
(H)abitat: Arktični ocean (se pravi, to je v drugi vrstici)
Kot 3. imamo na primer nekega zdravnika in spodaj piše:
(D)r. Samuel Breznik
(R)ojen: 14. 2. 1967
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Kot 4. primer pa navajam diagram kroženja vode. Na diagramu so glede na sliko razporejene ustrezne besede, kot so na primer: (f)otosinteza, (d)ušik v tleh, (o)gljik v rastlinah, (d)ihanje, (b)akterije …
Ker se Univerzitetni klinični center Ljubljana in Arktični ocean pišejo z veliko začetnico, sem dala v oklepaj samo črke občnih imen, saj me zanima, ali bi črke v oklepaju pisali z veliko ali malo začetnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
osrẹ̑dək, -dka, m. 1) das in der Mitte Liegende, das die Mitte Bildende, Cig.; Ljubljana, o. kranjske dežele, Jurč.; — der Mittelpunkt (fig.): o. gibanja, Raič (Slov.); — die Enclave (geogr.), Cig. (T.), DZ.; — dasjenige, was zwischen zwei vermessenen Fundgruben übrig bleibt, die Überschar (mont.), Cig., DZ.; — die Flussinsel, Mur., Cig., Jan.; die Inseln in der Drau heißen "osredki", Jarn. (Rok.); (Tje na osredek Blejskega jezera, Preš.); — ein beraster Platz zwischen Äckern, Jarn., Štrek., Notr., Dol.; — = majhen gozdič sredi senožeti, Tolm.-Štrek. (Let.); — die Mittelfurche, Mur., Cig.; na osredke orati, C.; osredke pobirati, die Mittelfurchen aufackern, Cig.; — 2) = sredstvo, das Mittel, C., Ravn.-Valj. (Rad); (po nem.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pápež Frazemi s sestavino pápež:
bíti bòlj pápeški kot pápež,
bíti bòlj pápeški od pápeža
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
petêlin Frazemi s sestavino petêlin:
gálski petêlin,
gálski petelíni,
kot petêlin na gnóju,
rdéči petêlin,
spustíti rdéčega petelína,
ukrotíti rdéčega petelína,
vstájati s petelíni,
zbújati se s petelíni
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pikaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [píka], rodilnik [píke]
ZVEZE: dvignjena pika
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
píka Frazemi s sestavino píka:
bíti na píki,
čŕna píka,
dobíti čŕno píko,
dobíti píko na jezíku,
iméti čŕno píko,
iméti kóga/kàj na píki,
iméti píko na jezíku,
in píka,
mánjka [šè] píka na í,
naredíti píko,
naredíti píko na í,
ne iméti stó pík,
pa píka,
píka na í,
píko dréti,
píko odréti,
postáviti píko na í,
prislúžiti si čŕno píko,
vzéti kóga/kàj na píko,
zaslúžiti čŕno píko
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Pisanje grških imen
Prosim za odgovor na vprašanje, ali se grška imena (vzeta iz Bradačevega prevoda Aristofanove komedije Aharnjani, 1959) po novem SP pišejo drugače, kot jih navajam. Izpisala sem jih iz Bradačevih opomb v razlagi besed: Oineus, Fojniks, Filoktet, Belerofontes, Telefos, Tiesta, Inoja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Pisanje moških in ženskih oblik in uporaba podčrtaja za izražanje »spolne nebinarnosti«Kako v raznih besedilih pišemo samostalnike (in seveda pridevnike, glagolske oblike), če želimo poudarjati moške in ženske oblike?
učitelj/-ica
zdravnik/-nica (/-ica/-ca)
igralec/-lka (/-ka)
Ali je še katera druga možnost poleg poševnice in vezaja?
Ali je v slovenščini sprejemljiv zapis s podčrtajem?
učitelj_ica
Kako bi v tem primeru pisali zdravnik_nica?
Dodatek:
V zvezi s svojim vprašanjem o rabi ločil pri izražanju moških in ženskih oblik, ki sem ga v JS poslala pred nekaj dnevi, dodajam nekaj virov, v katerih je uporabljen podčrtaj, in sprašujem, ali je to res jezikovno sprejemljivo oz. ali ni katera druga oblika že (bolj) uveljavljena, npr. poševnica in vezaj.
Ali gre za »lokalni« pojav ali naj bi se oblike s podčrtajem uveljavile kar povsod?
- Anja Koletnik, Evan Ana Grm, Eva Gračanin (2016). Pravno priznanje spola v Sloveniji. Ljubljana: Društvo informacijski center Legebitra.
- Nina Perger (2016). Simbolno nasilje spolnega zaznamovanja v jeziku in prakse upora v visokošolskem prostoru. Družboslovne razprave 32/81. 41--60.
- Ana Hofman (ur.) (2017). Znanost (brez) mladih. Ljubljana: Založba ZRC.
V delu Znanost (brez) mladih so zanimivi podatki na strani pred kazalom, npr. takole piše:
urednica -- navedena je ena ženska,
avtorice_ji -- navedenih je 8 avtoric in 1 avtor,
recenzenta -- navedena je ena ženska in en moški.
Glede na navedeno gre za jezikovno nepravilnost ali vsaj nepoenotenost: Zakaj se uporablja oblika avtorji (avtorice_ji), če pa je samo en avtor? Verjetno so spregledali politično korektnost tudi pri obliki recenzenta: če se tako trudijo poudarjati razliko med ženskimi in moškimi oblikami, bi morali tudi v tem primeru napisati recentkat (?!).
Ali ni to zgled, da je taka raba "neživljenjska"?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Pisanje z veliko pri poštiprosim za obrazložitev, kaj je pravilno, ko pišemo kraj pri poštni številki.
Je pravilno 2323 Ptujska Gora ali 2323 Ptujska gora. V vseh zapisih na internetu je oboje z veliko, ali je to pravilno.
Kako je z navajanjem imena in priimka v uradovalnih dopisih. Je prvo ime in nato priimek ali je pravilno priimek in nato navedeno ime?
Upravne enote še vedno uporabljajo prvo priimek nato ime, pri CSD in občinah sem zasledila navedeni prvo ime nato priimek. Katero je pravilno, je kje določeno kateri organi morajo kako pisati, vsi so javni sektor.
Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
podjed2
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Poimenovanja ljudskih glasbilZanima me, ali naj ohranim poimenovanje izdelovalca glasbil ali naj zapišem, kot se mi zdi prav: žvrgolc – žvrgolec, drumlica – drumljica, fičefaj – fičafaj, čivink? Kako predlagate vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Poljsko mesto »Wisła«, »Wisla« ali »Visla«Se poljsko mesto Wisła posloveni kot Wisla ali enako kot reka, torej Visla?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Pomišljaj ali vezaj?Prosim za pomoč, in sicer kako pišemo Gimnazija Celje - Center? Presledek vsekakor, ampak ali je pomišljaj ali vezaj? Pomišljaj (nestični) pišemo, kadar so določene besede v nekem razmerju, lahko nadomeščajo vejico, oklepaj itd. Vezaj (nestičen) pa se uporablja še zlasti pri dvojnih imenih (Šmarje - Sap, Zofka Kveder - Kajuh). Torej bi se moralo pisati z nestičnim vezajem, ker gre za dvojno ime. Ampak v večini primerov se piše s pomišljajem in ne najdem razlage za to. Ai gre za dvojno ime, kjer se Celje razlaga s Centrom in sta v nekem nasprotju?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pòpotrésen -sna -o prid. (ȍ-ẹ̑) nanašajoč se na časa) po določenem potresu: popotresne delovne akcije b) po potresu leta 1895 v Ljubljani: popotresna arhitektura / predpotresna in popotresna Ljubljana / popotresna doba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Posnetje, zaokroženjePri poskusu uporabe slovenščine v programu AutoCAD smo naleteli na angleške izraze chamfer , bevel in fillet , ki so povezani z načinom obdelave robov, v dvorazsežnem računalniškem okolju pa s stikom dveh črt. Chamfer in bevel sta ukaza, s katerim robove oz. stike posnamemo, z ukazom fillet pa robove oz. stike zaokrožimo v loku. Ali obstajajo za te tri ukaze v programu AutoCAD že ustaljena slovenska poimenovanja?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Pozne poslediceProsim za pojasnilo, ali je pravilnejše poimenovanje pozne posledice ali kasne posledice ? Gre za težave, ki se pojavijo več let po tem, ko so bili bolniki zdravljeni zaradi raka, npr. večje tveganje srčnega infarkta pri tistih, ki so prejeli kemoterapijo ali pa pojav drugega raka zaradi obsevanja prvega. V angleščini se največkrat pojavi izraz late effects . V slovenski strokovni literaturi se uporabljata obe poimenovanji.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Požarna vodaProsim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , ki sta v smernicah opredeljeni tako: gasilna voda kot voda, ki je uporabljena za gašenje, požarna voda pa kot gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
p. p.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Pravilen zapis »KS Tržič mesto«Kakšen je pravilen zapis v primerih, ko je drugi del imena šole, krajevne skupnosti itd. beseda mesto ali center, npr. OŠ Škofja Loka mesto, KS Tržič mesto ali* Ljubljana center*. Zapisi se namreč pojavljajo v nešteto različicah (KS Tržič mesto, KS Tržič-mesto, KS Tržič Mesto, KS Tržič – mesto ...)– celo na uradnih straneh omenjenih ustanov/organizacij.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Pravilen zapis predlogov pri zemljepisnih imenih
Spoštovani,
živim v kraju Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Tudi občina, ki obsega več krajev oziroma zaselkov, se imenuje tako. Opažam pa, da imamo težavo s pravilno rabo predlogov, ko gre za vprašanje kam, od kod, kje itd. se kaj dogaja. Namreč naletimo lahko na rabo pri Sv. Trojici se spet dogaja ali v Sv. Trojici se spet dogaja. Načeloma bi glede na to, da gre za poimenovanje kraja po svetnikih, bil predlog pri ustrezen, vendar kot kaže, se izgublja ali pa ga raba predloga v izpodriva. Vsekakor je raba omenjenega nejasna in (ali) napačna. Rada bi odgovor, s katerim bomo pravilno pojasnili in utemeljili rabo predlogov in tako vsaj na krajevni ravni ne bi delali napak.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Prebivalci Naklega so »Naklanci«, »Nakljanci«, »Nakelčani« ali »Naklani«?Naklanci, Nakljanci, Nakelčani ali Naklani?
Zadnji slovenski pravopis (Slovenski pravopis, 2003) potrjuje prvo besedo. Torej Naklo. Logično razmišljujoči človek bo dejal v Naklem živijo Naklanci. In od kod so se vzeli Nakljanci?
Geolog Ljubo Žlebnik je v strokovni reviji Geologija (št. 14, 1971, str. 5–51) objavil prispevek »Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja«, v katerem je na precej realnih temeljih zapisal ugotovitve, da je suha naklanska (ne nakljanska!) dolina stara savska struga iz časa prodnega zasipa v zadnji ledeni dobi (več kot 10.000 let nazaj). Tržiška Bistrica, ki se je prej izlivala v Savo južno od današnje vasi Žeje, je po prestavitvi savske struge na današnje mesto še nekaj časa tekla po svoji stari strugi. Torej ime Naklo, doslej ga ni uspelo še nikomur dokončno razvozlati, po vsej verjetnosti pripada vodi, močvirju, kalu, zagotovo pa ne klancu.
Prvi avtorji naklanske zgodovine in časopisnih prispevkov so do zadnje četrtine 20. stoletja uporabljali različne oblike imena vasi in njenih prebivalcev:
- v Naklem, iz Nakla/Naklega
- Kateri? nakelski
- za prebivalce pa: Nakelčani in Naklanci.
Starejši zgodovinarji so razlagali, da naj bi ime vasi izhajalo iz besed na kalu, to je močviren kraj, kjer naj bi bilo nekoč tudi jezero oziroma naj bi voda zaradi ozke soteske Temnik zastajala.
Zadnji Slovenski pravopis, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in ZRC SAZU leta 2003, ime vasi Naklo sklanja z dvema možnima oblikama zapisa:
- v Naklu/Naklem, iz Nakla/Naklega
- Kateri? nakelski
- prebivalci: Nakelčani/Nakljanci, Nakelčanke/Nakljanke
Lektorji danes uporabljajo pravila veljavnega pravopisa. S kakšno utemeljitvijo so strokovnjaki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Naklancem dodali sporni j (Nakljanci) ne vemo. Dobro pa vemo, da se ob vsaki novi publikaciji med Naklanci vnamejo polemike o sporni črki.
Podpisani Damijan Janežič se že petindvajset let ukvarjam z raziskovanjem krajevne zgodovine, predstavitvijo pomembnih Naklancev in z zbiranjem folklornih in spominskih pripovedi. V tem času sem se pogovarjal z več Naklanci. Med njimi je bil tudi Henrik Jošt, po domače Be(g)mostr iz Naklega, katerega spomin je segal do prve svetovne vojne. Toda nobeden ni rekel za Naklance, da so Nakljanci.
V krajevnem narečju so naši predniki vasi rekli:
- Náku/Nákva
- Kateri? naklansk.
- prebivalci: Naklanc/Naklanka, Naklanc/Naklancə/Naklanke
Tako menimo, da so edino pravilne oblike imena Naklo naslednje:
- Naklo/-ega/-emu/-em in Naklo/-a/-u/-em
- Kateri? naklanski
- v Naklo, iz Naklega, med Naklim in Kranjem
- prebivalci: ed. Naklanec/Naklanka, dv. Naklanca/Naklanki, mn. Naklanci/Naklanke
Veljavni slovenski pravopis tudi za nekatere sosednje vasi uporablja oblike, ki jih pri nas še nismo slišali in jih nikoli nismo uporabljali. Tako kot za Naklo navajamo izgovorjavo vasi v krajevnem narečju in oblike, ki bi jim moral slediti slovenski pravopis:
Okroglo:
Okrogu/lga/lmo; na Okrogləm; z Okroglega; Kateri? okroglansk; Okroglanc/Okroglanke;
Okroglo/-ega/-emu/-em, Čigav? okroglanski (pravopis okrogelski), na Okroglem, z Okroglega, Okroglanec/-ka, Okroglanca/-ki, Okroglanci/-ke (pravopis Okrogelčani);
StrahinjStrahən/-na/-ə; u Strahin; s Strahina; Kateri? strahinsk; Strahinc/Strahinke
Strahinj/-a/-u, Čigav? strahinjski; Strahinjec/-ka, Strahinjca/-ki, Strahnjci/-ke (pravopis Strahinjčani);
Zgornje DupljeZgorne/Spodne Daple/Dapəl/-ah; Kateri? daplansk; Daplanc/-ə/Daplanke
Zgornje/Spodnje Duplje/-lj/-ah; Kateri? dupljanski; Dupljanec/-ka, Dupljanca/-ki, Dupljanci/-ke (pravopis Dupeljci)
CegelnicaCegunca/e/Cegunc; na Cegunco; s Cegunce; Kateri? cegvarsk; Cegvarjə/ke
Cegelnica/-e/-i; na Cegelnico; s Cegelnice; Kateri? cegvarski/cegelniški; Cegvarji/-ke / Cegelničani
PolicaPolica, na Polici, s Police; Poličani/-ke
Pivka, na Pivki, s Pivke; Pivčani/-ke.
Spoštovani strokovnjaki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU Naklanci menimo, da je ob pripravi pravopisa prišlo do nekaterih netočnih oblik imen vasi in poimenovanj prebivalcev teh vasi. Popravke utemeljujemo z rabo ljudskih oblik poimenovanja vasi in prebivalcev teh vasi.
Nikdar do izdaje zadnjega pravopisa se niso uporabljale naslednje oblike: Nakljanci, okrogelski, Okrogelčani, Strahinjčani, Dupeljci. Zadnja še ni bila uporabljena v nobeni publikaciji.
Lepo se vam zahvaljujemo za prijaznost in vas pozdravljamo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Prebivalci Sela pri Ihanu in Podgore pri DolskemAli slovenska slovnica pozna pravilni izraz za prebivalce?
Primer:
Ljubljana:
Ljubljančan
Prihajam s Sela pri Ihanu. – ?
Podgora pri Dolskem pri Dolu pri Ljubljani – ?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prèdpotrésen -sna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na časa) pred določenim potresom: predpotresno stanje mesta b) pred potresom leta 1895 v Ljubljani: stara, predpotresna Ljubljana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Pregibanje imenovalnega prilastka
Na fakulteti pišemo imena predmetov vedno z veliko začetnico – je to pravilno? Zanima me še sklanjanje: sodelujem pri predmetih Biologija in Biotehnologija ali sodelujem pri predmetih Biologije in Biotehnologije?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Presledek med simbolom in datumomZanima, kako zapisovati primere, ko navajamo datum ali samo letnico rojstva in smrti, npr.
Petra Novak (* 9. 3. 1748 + 4. 3. 1786) ali (* 9. 3. 1748 + 1786).
Predvsem me zanima, kako je s presledki med simbolom in datumom/letnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Prevajanje besede »kellion«, pl. »kellia« (gr.)V soglasju z izdajateljem prevajam pravila namizne igre Kellia. V napotkih za prevajanje so avtorji priporočili, da se grška beseda kellion (pl. kellia) ohranja tudi v prevodu.
Zastavilo se je vprašanje, ali naj kellion, pl. kellia, obravnavamo kot:
- samostalnik moškega spola (kellion, kelliona, pl. kellioni, kellionov...),
- samostalnik ženskega spola (kellion, kellione, kellioni, ..., pl. kellione, kellion,...),
- ali pa celo, da bi edninska oblika kellion, ki bi jo v ednini sklanjali po moški sklanjatvi (po zgledu stadion), v množinski obliki spremenila spol v ž.: kellia, kellij.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Problemsko učenjeZanima me, kateri slovenski termini ustrezajo angleškim terminom problem-based teaching , problem-based learning , research-based teaching in research-based learning . V rabi se pojavljajo naslednja slovenska poimenovanja: problemsko poučevanje , problemsko učenje , raziskovalno poučevanje in raziskovalno učenje . Angleški termin problem-based learning označuje pristop, pri katerem se učence spodbuja k samostojnemu iskanju rešitev na predstavljen problem. Angleški termin problem-based teaching pa poimenuje poučevanje v okviru tega pristopa. Angleški termin research-based learning označuje pristop, zasnovan na znanstveni metodi raziskovanja. Angleški termin research-based teaching pa poimenuje poučevanje v okviru tega pristopa.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
próga -e ž (ọ́) 1. ozko, podolgovato mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: delati proge;
navpične, poševne proge;
svetle, temne proge;
blago z belimi in rdečimi progami;
ptič s progama na krilih / od udarcev je imel po rokah črne proge // navadno s prilastkom kar je takemu mestu podobno: proga gozda, reke / modre proge dima 2. načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: graditi, modernizirati, popravljati progo;
prečkati progo;
iti čez progo;
stati ob progi;
voziti se po progi;
proga Ljubljana–Zagreb;
nagib, vzpon proge / dela na progi pri gradnji ali vzdrževanju proge / dvotirna, enotirna proga; mladinska proga ki jo gradijo, zgradijo mladinci / tramvajska, železniška proga 3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji: odpreti novo progo;
število avtobusov na progi Ljubljana–Maribor so zmanjšali / avtobusna, ladijska, letalska proga; mednarodne proge; občasna, redna, stalna proga 4. šport. pot, določena, urejena za športno tekmovanje: proga je blatna;
označiti, pripraviti progo;
težka proga;
šport. žarg. hitra proga / dirkalna, plavalna, smučarska, tekaška proga; proga za bob / tekmovalna proga // za enega tekmovalca določen pas take poti: plavati, teči na prvi, zunanji progi; atletska steza s sedmimi progami // razdalja od starta do cilja: preplavati, prevoziti progo v rekordnem času; proga za kolesarje je dolga sto kilometrov; tek na dolge, na kratke proge na razdaljo, večjo od 1.500 m, na razdaljo do 400 m5. metal., navadno s prilastkom skupina strojev za valjanje pločevine, profilov, vlečenje žice: valjalna proga / žična proga
♦ anat. živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; med. nosečnostne proge modrikaste in bele proge na trebuhu, dojkah in stegnih noseče ženske; mont. proga ozek, dolg prostor v rudniku, navadno s tirnicami, po katerem se prevaža izkopana ruda; odkopna proga v kateri se začne odkopavanje; žel. normalnotirna, ozkotirna proga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
próga -e ž (ọ́) blago z belimi in rdečimi ~ami; železniška ~; ~ Ljubljana—Trst
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ProstovoljstvoProsim vas za pomoč pri razumevanju termina prostovoljno-socialno delo . Na naši srednji šoli namreč ta termin uporabljamo že ves čas kot poimenovanje za delo, ki ga dijaki opravijo v zdravstvenih, socialnih in drugih ustanovah, in sicer v svojem prostem času. Delo vodijo mentorji in koordinatorji, dijaki pa o tem vodijo ustrezno dokumentacijo. O svojem delu smo napisali tudi članek Prostovoljno socialno delo v Glasilu Mestne občine Ljubljana , 24/5, 2019, str. 48. V zvezi s člankom smo prejeli dopis Fakultete za socialno delo, v katerem nas opozarjajo na neustrezno rabo poimenovanja prostovoljno socialno delo , kar utemeljujejo s tem, da je socialno delo termin, ki označuje akademsko disciplino in tudi poklic, ki ga lahko opravljajo le osebe, ki so zaključile študij na Fakulteti za socialno delo UL. V naši zavesti je, da je prostovoljno-socialno delo termin in v tem smislu ga v šolstvu že desetletja uporabljamo in očitno se je prijel tudi v šolski praksi.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prunkres (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, turritis prunkres Scop.
[Pod II. Siliquoſae, Sisymbrium, opisuje Scopoli na str. 516, 517 rastlino Turritis; pod 5. Turritis foliis pinnatis na str. 518 pa Scopoli navaja rastlino Siſymbrium folliis pinnatis, Carniol. brungros, v seznamu Nom. Carn. Brun grös, kar je popačeno nemško ime Brunnenkresse za rastlino Sisymbrium nastrurtium. Turritis pa je po Cafovem izpisu (Plet.II., 579) iz knjige Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 254: stolpica, das Thurnkraut.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Raba predloga ob deležniku »stanujoč«Ali je imenovalniška oblika naslovov, če naslov uvaja izraz stanujoč, ustrezna?
Imenovalnik je recimo pri seznamih kandidatov za funkcionarje v Uradnem listu, npr. Janez Novak, rojen 1. 1. 1900, stanujoč Dunajska 7, Ljubljana.
Dvom se je pojavil, ker se oblike s predlogom v/na zdijo primerne, ni pa vedno lahko določiti, kateri izmed predlogov je pravilni:
stanujoč na Dunajski 7; stanujoča na (?) Pod kostanji 8, Celje; stanujoč v Ločici pri Savinji 2 ipd.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Raba predloga ob krajevnem imenu »Kozina«Zanima me ali se pravilno napiše na Kozini ali v Kozini?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Raba predloga pred pisnim znamenjemAli se pri zapisu (por. z + Verico) uporablja z ali s?
Namreč, s pokojno Verico ali z (pokojno) Verico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Raba predlogov »na« in »v« ob samostalniku »razstavišče«Postavlja se mi (nam) vprašanje o pravilni rabi predloga "na" oziroma v ob besedi razstavišče. konkretno ali je bolje na priznanih razstaviščih ali v priznanih razstaviščih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Raba vezaja namesto pomišljaja pri navajanju strani
Ali v primeru str. 1-2 (kadar citiramo samo dve strani, ne več) zapišemo pomišljaj (od − do) ali vezaj (in)? Ali je uporaba vezaja v takem primeru sploh dopustna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
rádio -a m (ā) 1. naprava za oddajanje in sprejemanje električnih impulzov, signalov po radijskih valovih: opremiti balon, raketo z radiem / usmerjati izstrelek po radiu, z radiem 2. radijski oddajnik, radijska postaja: biti po radiu povezan s pilotom / v mestu deluje ilegalni radio / radio predvaja zabavno glasbo; poiskati radio Maribor valovno dolžino radijskega oddajnika3. radijski sprejemnik: izključiti, pog. ugasniti, zapreti radio / v sobi igra radio / naročnina za radio / prenosni, tranzistorski radio
♦ elektr. radio na baterije 4. ed. sredstvo za javnosti namenjeno oddajanje zvočnih sporočil po radijskih valovih: radio, televizija in tisk so poročali o dogodku / prirediti igro za radio; nastopati na radiu, v radiu; govoriti po radiu // dejavnost, vezana na tako sredstvo: ministrstvo je zagotovilo denar za radio 5. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: v mestu deluje radio in več gledališč;
direktor, novinarji radia / delati na radiu / radio Ljubljana / trg pred radiem poslopjem te ustanove
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
razpoznávna struktúra mésta -e -e -- ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Redipulja, Sredipolje ali Rodopolje?Prosim za pojasnitev pravilne rabe toponima za kraj (danes italijanski Redipuglia), ki zaradi avtohtone naseljenosti in polpreteklih dogodkov zaseda pomemben prostor v slovenski duhovni zgodovini. Zaradi različnih nesoglasnih teorij je nujna standardizacija v prid uporabe strokovno čim bolj utemeljene inačice.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
relácija -e ž (ȃ) pojavi v vzročni ~i v vzročnem razmerju, odnosu, zvezi; prevoz na krajši ~i na krajši razdalji; ~ Ljubljana—Kranj; delo na daljše časovne ~e na daljša razdobja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Republika Slovenija ali Slovenska republika?Imamo Beneško republiko, imamo Južnoafriško republiko, imamo pa tudi Republiko Francijo (uradni francoski naziv je Francoska republika), Republiko Slovenijo. Zanima me, kdaj je primerna pridevniška, kdaj pa samostalniška raba, ko gre za poimenovanje države, ki je po obliki vladavine republika? Oziroma, zakaj se slovenska država imenuje Republika Slovenija in ne Slovenska republika?
Podobno: imamo Slovenski etnografski muzej, Dolenjski muzej, Britanski muzej, pa tudi Mestni muzej Ljubljana (in ne morda Ljubljanski mestni muzej). Gotovo ima ustaljena raba svojo težo, zanima pa me, kakšnemu poimenovanju bi dala prednost slovnica. Bi bilo npr. danes neko akademsko ustanovo bolj ustrezno poimenovati Akademija Kranj ali Kranjska akademija, muzejsko Muzej Kranj ali Kranjski muzej itd.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ríba Frazemi s sestavino ríba:
kot ríba na súhem,
kot ríba v vôdi,
májhna ríba,
molčáti kot ríba,
odpírati ústa kot ríba na súhem,
plávati kot ríba [v vôdi],
počútiti se kot ríba na súhem,
počútiti se kot ríba v vôdi,
premetávati se kot ríba na súhem,
velíka ríba,
zdráv kot ríba [v vôdi],
zévati kot ríba na súhem,
znájti se kot ríba v vôdi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ríčet Frazemi s sestavino ríčet:
íti ríčet píhat,
íti v ríčet,
jésti ríčet,
otépati ríčet,
píhati ríčet,
pójdi v ríčet
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
rim.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
róžica Frazemi s sestavino róžica:
bíti v róžicah,
govoríti, kàkor bi róžice sadíl,
kot bi róžice sadíl,
róžice cvetíjo [kómu],
z róžicami je postláno kómu,
z róžicami ni postláno kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
RTV2 in rtv -- [ertẹvé] ž (ẹ̑) krat. radiotelevizija: razvoj RTV / stavba RTV / RTV Ljubljana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
SapramiškaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, živalsko ime
IZGOVOR: [sápramíška], rodilnik [sápramíške]
BESEDOTVORJE: Sapramiškin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
sekíra Frazemi s sestavino sekíra:
bôjna sekíra je izkopána,
bôjna sekíra je zakopána,
divjáti kot snéta sekíra,
drvéti kot snéta sekíra,
izkopáti bôjno sekíro,
kot snéta sekíra,
letéti kot snéta sekíra,
sekíra je pádla kómu v méd,
zakopáti bôjno sekíro
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Skladenjska podstava zloženke »avtobus«Kaj bi bila skladenjska podstava zloženke avtobus?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Sklanjanje besednih zvez tipa »otok Hvar«Zanima me, kako sklanjamo besedne zveze z lastnoimenskim določilom ob zemljepisnem jedru tipa: mesto Trst in otok Pag, otok Hvar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Sklanjanje desnega prilastka: »hribovje Pohorje«
Zanima me, kateri zapis je pravilen:
- Kraj je nastal pod južnimi obronki hribovja Pohorja.
- Kraj je nastal pod južnimi obronki hribovja Pohorje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Sklanjanje imena nekdanjega podjetja »Ljubljana Transport«Pozdravljeni, zanima me, kako se sklanja ime nekdanjega podjetja Ljubljana Transport. Obe sestavini ali samo ena? Torej v Ljubljani Transportu ali v Ljubljana Transportu? Vem, da je na to temo že nekaj napisanega, vendar se kljub temu ne znam odločiti, kateri odgovor je pravi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Sklanjanje in spol kratic (2)
Način sklanjanja kratic v javnih občilih (najbolj bije sklanjanje v oči na portalu rtvslo.si), mene in kot slišim, še marsikoga drugega, ki je na rabo maternega jezika občutljiv, naravnost klofuta po ušesih: OZN-u, BiH-u itd. To doživljam kot zelo nasilno in tuje. Od kdaj zaboga je OZN moškega spola? Naravno je bilo to, kar je dovoljeval prejšnji pravopis, ko teh priveskov, ki kratice povezujejo s sklonilom, ni bilo: Govoril je v OZN. Saj tudi ne govorimo tako, dali smo pomoč BiH-u, govoril je v OZN-u, temveč kratico bodisi razvežemo ali pa jo izgovorimo brez sklona (drugače kot v Srbiji ali na Hrvaškem). Kaže, da ta praksa povrhu tudi mede mlajše govorce, saj na različnih forumih opazim takšnele zmazke: v Bauhaus-u niso imeli, v soboto grem v Ikea-o in podobno?
Korisno bi bilo, ko bi pravopis pri tej neumnosti stopil korak nazaj in znova dopuščal rabo kratic brez ogabnega sklanjanja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Sklanjanje kratice CIPO
Zanima me kako se sklanja kratica CIPO (Center za infrastrukturo prenosnega omrežja)? Ko želimo napisati, da je bilo gradivo poslano vsem štirim CIPO … se pogosto pojavljajo oblike CIPO-jem, CIPO-tom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Sklanjanje kratice »UKC«Zanima me, ali se kratica UKC (Univerzitetni klinični center) v spodnjem primeru sklanja ali ne?
V UKC(-ju) Ljubljana so zaradi gripe omejeni obiski.
Če malce pobrskam po spletu, je kratica večinoma brez končnice. Ali je to pravilno ali bi se morala kratica (tako kot večina ostalih) sklanjati s končnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Sklanjanje večbesednih lastnih imen tipa »Republika Afganistan«
V svetovalnici ste na podobno vprašanje že odgovorili, vendar vas vljudno prosim za natančnejše pojasnilo. Zanima me namreč, kako je s sklonljivostjo besede Azerbajdžan v naslednjem stavku:
Predstavniki Republike Armenije, Republike Azerbajdžan(a), Republike Belorusije …
V prej omenjenem odgovoru pišete, da obstaja podskupina samostalniške besedne zveze z desnim samostalniškim prilastkom, ki se lahko sklanja ali ne.
Iz članka Martine Križaj Ortar "O samostalniškem prilastku v imenovalniku", na katerega se sklicujete v odgovoru, razumem, da glede tega, ali se sklanja ena ali obe sestavini, ni pravega pravila. Glede tipa mesto Ljubljana v zaključku na str. 85 piše:
- "[ … ] se v tej obravnavi bolj nagibamo k temu, da [ … ] bi ga imeli za nesklonljivega (še zlasti, kadar je določilo neujemalno). [ … ] Vprašanje sklonljivosti tipa mesto Ljubljana še vedno ni rešeno, morda bi ga uvrstili kar med nesklonljive prilastke."
- In na str. 84: "morda se sklanja le tisto določilo, ki se v imenovalniški obliki ujema z jedrom v spolu, sklonu in številu (prim. gore Škrlatice proti gore Nanos, občine Šiške proti občine Vič)."
Zdi se mi, da takšen zaključek potrjujejo pravopisna pravila § 846 oz. § 853 in 854 (pa tudi § 855):
§ 846 Če lastno ime sestoji iz besed, ki se slovnično ujemajo, se sklanja v obeh (vseh) delih;
§ 853 Deli poimenovanj se ne ujemajo:
§ 854 1. Če se del lastnega imena ne ujema, se ta sestavina ne sklanja, npr. Hotel Turist, Hotela Turist, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze »hotel z imenom Turist«.
§ 855 Pomni
- V nekaterih primerih se obe sestavini imena tipa Hotel Turist lahko sklanjata, npr. Založba Lipa, Založbe Lipa/Lipe.
Hotel in Turist se tu v imenovalniški obliki ujemata v spolu, sklonu in številu. Ne pa tudi v podspolu. Ali je to tisto neujemanje, zaradi katerega se v tem primeru druga sestavina ne sklanja?
Če povzamem – zanima me, ali je naslednje sklepanje pravilno: načeloma (ali vsaj: pogosteje) se sklanjajo vse sestavine večbesednega lastnega imena, če se te sestavine slovnično ujemajo (tj. v spolu, sklonu in številu, pa tudi podspolu – kot v primeru Hotel Turist). Zato je v zgornjem stavku pravilneje, da se beseda Azerbajdžanne sklanja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Sklanjanje zveze »predmet slovenščina«
Kako pravilno sklanjamo zvezo z desnim prilastkom; predmet slovenščinapredmeta slovenščine ali slovenščina ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Sklanjanje ženskega vzdevka »Marko«Ob knjigi, ki je izšla lani, in je letos zaradi svoje odličnosti prejela znak za kakovost zlata hruška, kar ji je dodelil strokovni odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig 2023, ki deluje v okviru Mestne knjižnice Ljubljana, se nam je zastavil problem.
Gre za naslednjo knjigo, Mala kraljica velikih sten: Mira Marko Debelak- Križaj. Njena avtorja sta kustosinja Natalija Štular in ilustrator Damijan Stepančič. Izšla je pri Gornjesavskem muzeju na Jesenicah, enoti Slovenski planinski muzej.
Več o knjigi na teh dveh povezavah:
Zanima me sklanjanje vzdevka Marko, ki ga je pridobila ta izjemna ženska.
Kot opažamo, se ne sklanja. Vidimo, da se v nekaterih besedilih zaradi »jezikovne zadrege« kar odrečejo celotnemu poimenovanju, razen v imenovalniku, in potem kako drugače poimenujejo pogumno alpinistko in žensko z veliko talenti, ki je pri nas še zelo malo znana.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Sklon meseca za vrstilnim števnikom pri zapisovanju datumov
Zanima me, katera od naslednjih oblik za zapisovanje datuma je pravilna: Ljubljana, 8. december 2011 ali Ljubljana, 8. decembra 2011.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Skupinski okvirIščem slovenski ustreznik za angleški termin group setting s področja psihologije oz. psihoterapije. Termin označuje naravo dela v skupini, način in okvire dela, dogovore, ki se tičejo terapevtske obravnave, tudi postavitev v prostoru (pri skupinski terapiji gre npr. za krožno postavitev stolov v prostoru, namenjenih tako klientom kot tudi terapevtu).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Slovénika -e ž, zem. i. (ẹ́) |cesta v smeri Šentilj—Ljubljana—Ankaran|: peljati se po ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Slovenjenje imen tujih univerz – (2)Yale, študirati na Yalu (ime univerze je po moje napačno prevedeno v slovenščino). Elihu Yale je bil valižanski trgovec in filantrop, univerzo so poimenovali po njem. Zato bi bil smiseln slovenski prevod Yalova univerza. Če bi se kaka slovenska univerza imenovala po Francetu Prešernu, bi se najbrž imenovala Prešernova univerza ali Univerza Franceta Prešerna. Ali se je raba Univerza Yale uveljavila zaradi nepoznavanja pomena tega imena ali pa je morda kak globlji razlog?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Slovenska oblika besede »wellness« je »velnes«Kako pravilno sloveniti besedo wellness?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
smér -í ž, daj., mest. ed. sméri (ẹ̑) 1. kar določa gibanje, lego glede na določeno umišljeno črto: določiti smer;
druga, ista, nasprotna smer;
navpična, poševna smer;
smer hoje, leta, plovbe;
ugotavljati smer vetra;
z roko nakazati spremembo smeri;
poslopje stoji v smeri vzhod–zahod / vrteti se v smeri urnega kazalca od leve proti desni// kar določa gibanje proti določenemu kraju, točki: vlak je odpeljal v drugo smer; ladje vozijo v vse smeri; smer Ljubljana–Kranj / prezrl je znak: obvezna smer; plezalna smer / peljati v smer Kamnik; letel je v smeri proti Bledu proti Bledu2. navadno s prilastkom kar določa potek česa, kako dogajanje glede na cilj, sredstva: odkar prevladuje v podjetju ta smer, dosegamo velike uspehe;
smer političnega delovanja;
smer razvoja / v to smer nisem razmišljal; nadaljuj raziskave v tej smeri; publ. narediti ustrezne korake v smeri izboljšanja odnosov za izboljšanje3. navadno s prilastkom kar določa izobraževanje, šolanje glede na učni smoter, učne predmete in tvori zaključeno celoto: vpisati se na drugo smer;
študijska smer / naravoslovno-matematična smer 4. navadno s prilastkom kar določa kako dejavnost glede na sredstva, ideje, ki tvorijo poseben sistem: filozofska, literarna, umetnostna smer;
obtoženci pripadajo različnim političnim smerem / v slikarstvu se je uveljavila realistična smer
● spremenili so smer pogovora začeli so govoriti o čem drugem; pog., šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer je nekoliko čudaški
♦ alp. direktna smer plezalna smer, ki poteka od vznožja stene do vrha v kar najbolj ravni črti; opraviti ponovitev smeri; fiz. gibanje v negativni smeri v nasprotni smeri od dane; geom. diagonalna smer; šol. pedagoška smer študija ki usposablja za pedagoško delo; teh. aksialna smer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Smer LjubljaneVozil se je po avtocesti v smeri Ljubljane.
Kdo ima tu smer, voznik ali Ljubljana?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Smučišče »Sella Nevea« – po slovensko »Na Žlebeh«Ali je ustrezno, če smučišče na dvojezičnem področju v Italiji poimenujemo Sella Nevea? V resnici se imenuje Na Žlebeh ... Kako svetujete?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
SNGPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
Slovensko narodno gledališče
IZGOVOR: [èsengé], rodilnik [èsengêja] tudi [èsengé] in [sə̀nəgə̀], rodilnik [sə̀nəgə̀ja] tudi [sə̀nəgə̀]
BESEDOTVORJE: SNG-jev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
SNGPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
Slovensko narodno gledališče
IZGOVOR: [èsengé], rodilnik [èsengé] in [sə̀nəgə̀], rodilnik [sə̀nəgə̀]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
sól Frazemi s sestavino sól:
bíti sól zêmlje,
iméti kàj [vèč] solí v glávi,
iméti málo [vèč] solí v glávi,
ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi,
ne iméti niti za sól,
ne zaslúžiti niti za sól,
s ščèpcem solí,
še za sól ne iméti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
solzena (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, malva, -ae, suſena, zhershen klobuk Scopoli; glej opombo pri geslu čršen
[Pravilno ime solzena za Malva L. ima Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 247; Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 238 itd.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Spet o začetnici pri regijah in o novem pravopisnem predloguZavedam se, da ste o veliki/mali začetnici razvojnih/statističnih regij že pisali.
Zanima me, če je pri *pisanju razvojnih regij z veliko začetnico nujno dodati tudi besedo »razvojna«, torej ali mora pisati npr. Zasavska razvojna regija ali lahko pišemo tudi Zasavska regija, ko imamo v mislih ali ko lahko iz konteksta razberemo, da gre za razvojno regijo?
Druga specifična dilema pri tem je naslednja: po zgornji logiki pišemo Razvojni svet Zasavske regije, kjer je očitno, da gre za razvojno regijo. Pomisleke imam pri pisanju Svet zasavske/Zasavske regije. Zakaj? Sveta regije ne sestavljajo župani statističnih regij, ampak župani razvojnih regij, kar pa včasih ni popolnoma samoumevno. Se torej v tem primeru »zasavske« piše z malo ali z veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Spodnje Bohinjske goreUrejam knjigo o bohinjskih planinah in dve lektorici sta ime Spodnje Bohinjske gore zapisali na dva različna načina:
- Spodnje Bohinjske gore;
- spodnje bohinjske gore.
Kateri je pravilen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
spòl Frazemi s sestavino spòl:
lépi spòl,
lépši spòl,
močnéjši spòl,
môčni spòl,
néžnejši spòl,
néžni spòl,
šíbkéjši spòl
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Spol in pregibanje majevskega mesta »Chichén Itzá«
Kako sklanjati ime mesta Chichén Itzá?
Recenzent naše revije pravi, da se mesto izgovarja z naglašenim a na koncu in da ga je po njegovem treba sklanjati po sistemu apartma, torej v Chichén Itzáju. Ob tem še argumentira, da se mu ne zdi prav, da se v primeru, če sklanjamo »Chichén Itze«, »Chichén Itzi« itd., poudarek prestavi na predzadnji zlog, to je po njegovem neprimerno in nepotrebno prirejanje (tako kot bi npr. sklanjali »Emila Zóle« in ne »Zolája«). Ne nazadnje, »Chichén Itzá« pomeni »Ob ustju vodnjaka (rodovine) Itzá«. »Itzá« je torej ime ljudstva ali roda in ga sklanjam »Itzáji«, »Itzájev« itd. Lektorica je opozorila na to, da je v Pravopisu v preglednici španskih pisav prav zapisano, da se pri ženskih samostalnikih z naglasom na končnem -a naglas premakne zlog naprej, navedene pa so Bogota, Parana, Panama (str. 161). Skratka, zanima me, kako bi vi sklanjali to mesto?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Spol samostalnika »karitas«
Imam vprašanje glede imena organizacije Slovenska karitas: Karitas.
Glede na njihov zapis (npr. na spletni strani) in rabo prevladuje ženska spolska oblika, pravopis pa določa m. spol. To je prva težava. Druga težava je pri zapisih: Škofijska karitas Koper ali Škofijska Karitas Koper ali škofijska Karitas Koper. Kako je z velikimi začetnicami, kako jih upravičiti?
Na isti ravni tudi težava z zapisom župnijska Karitas Trbovlje/Župnijska Karitas Trbovlje/Župnijska karitas Trbovlje. V teh primerih sem uporabljala ž. spol, saj je tako v rabi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Sprememba pri naglaševanju besede »antifona«Tujka antifona ima po slovarjih naglas na o (na tem mestu je naglas tudi v latinski besedi); dejanska raba v cerkvenem okolju pa pozna pretežno naglas na i (tako je beseda naglašena v izvirni grški obliki).
Kateri naglas je torej ustreznejši in bolj pravi?
Ne vem, ali naj vztrajam pri naučenem naglasu in čakam na spremembo v slovarjih ali naj se priučim predpisanega naglasa.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Standardi navajanja virov in literature
Katerih standardov naj bi se držali pri citiranju in navajanju virov?
Prosim za primere.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Stára Ljubljána -e -e ž, zem. i. (ȃ á) |del Ljubljane|: v ~i ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Stični in nestični vezaj med zemljepisnimi imeni
Že dolgo časa iščem odgovor na vprašanje, kateri vezaj (stični ali nestični) uporabiti v naslednjem primeru: Krajevna skupnost Krško-Leskovec (v pomenu Krško in Leskovec), podobno še Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (Ptuj in Ormož). Vem, da se dvojno zemljepisno ime (npr. Šmarje - Sap) piše z nestičnim vezajem, prav tako se pregibljeta obe imeni. Moja primera pa sodita v skupino stvarnih lastnih imen. Menim, da pišemo takšne primere s stičnim vezajem, saj pišemo tudi npr. Ljutomersko-Ormoške gorice, Breznik-Ramovšev pravopis (SP, 2001, čl. 413). Se morda motim?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Strukturna motnjaAngleški termin architectural distortion označuje spremembo v dojki. Dojka ima maščobno in žlezno tkivo, ki je razporejeno v obliki nekakšnih vzorcev. Vzorec vsake osebe je individualen, dojki pa simetrični. Pri tej vrsti spremembe, ki jo opazimo z radiološko preiskavo, je porušena simetrija. Kateri bi bil najustreznejši slovenski termin za angleški termin architectural distortion ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
stúdio -a m (ú) 1. film., rad. prostor, v katerem se snemajo igralci, nastopajoči: iti iz studia;
vsi nastopajoči so že v studiu;
film so posneli večinoma v studiu // ustrezno tehnično opremljeni prostori za snemanje, oddajanje: delati v studiu; studio s sodobno snemalnico / filmski, televizijski, tonski studio / oddaja studio Ljubljana / domači studio v domači hiši, domačem stanovanju za snemanje (glasbe)2. gled. manjša dvorana za študijske, eksperimentalne predstave: igrati v studiu / gledališki studio 3. atelje: slikati v studiu / fotografski studio
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ŠkodljivostSem mentor diplomskega dela z naslovom Škodljivost divjega prašiča ( Sus scrofa ) v kmetijstvu. Težava je, da se študijska komisija s tem naslovom ne strinja in zagovarja ustreznost naslova Škoda zaradi divjega prašiča ( Sus scrofa ) v kmetijstvu. S tem naslovom se sam ne morem strinjati, saj bodo v diplomskem delu predstavljeni tako tipi poškodb, ki jih divji prašič povzroča (razritost travne ruše, polomljena koruza, objedeni koruzni storži idr.), kot tudi škoda, ki nastane zaradi poškodb na kmetijskih rastlinah (izpad pridelka, manjši dohodek pridelovalca idr.). Besedo škoda razumem kot ekonomski pojem (in tak pomen ima tudi na področju varstva rastlin), namen diplomskega dela pa ni zgolj preučiti ekonomski pomen škodljivca, ampak tudi tipe poškodb na rastlinah – torej preučiti škodljivost divjega prašiča v kmetijstvu. Študijska komisija namreč besedo škoda razume za nadpomenko besede škodljivost , sam pa menim, da je ravno obratno.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
števílka Frazemi s sestavino števílka:
bíti v rdéčih števílkah,
čŕne števílke,
končáti v rdéčih števílkah,
rdéče števílke,
v rdéčih števílkah,
znájti se v rdéčih števílkah
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Tituliranje nekdanjih funkcionarjevZanima me, ali lahko danes, leta 2018 naslovimo g. Milana Kučana z besedo PREDSEDNIK ali je pravilneje bivši predsednik države?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
tóčka Frazemi s sestavino tóčka:
bíti na mŕtvi tóčki,
bíti svêtla tóčka,
edína svêtla tóčka,
iskáti šíbke tóčke,
mŕtva tóčka,
obstáti na mŕtvi tóčki,
obtičáti na mŕtvi tóčki,
odkríti šíbke tóčke [kóga/čésa],
odpráviti šíbke tóčke,
opozoríti na šíbke tóčke [kóga/čésa],
ostáti na mŕtvi tóčki,
poznáti šíbke tóčke kóga/čésa,
premákniti kàj z mŕtve tóčke,
premákniti se z mŕtve tóčke,
svêtla tóčka,
šíbka tóčka,
znájti se na mŕtvi tóčki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Toško ČeloPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [tóško čêlo], rodilnik [tóškega čêla]
BESEDOTVORJE: Toškočelčan, Toškočelčanka, Toškočelčanov, Toškočelčankin, toškočelski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Trajnostni, trajnostnostZanima me, kdaj se uporablja termin trajnostnost in kaj pomeni? Katera beseda ali besedna zveza nadomešča ta termin? Kaj je pridevniška oblika tega termina? Ali je pravilno govoriti o trajnostnosti stavbe ali trajnosti stavbe , trajnostnostni prenovi ali trajnostni prenovi ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
trámvaj tudi tramváj -a m (ȃ; ȃ) 1. električna cestna železnica: Ljubljana nima več tramvaja // tramvajsko podjetje: biti zaposlen pri tramvaju 2. vozilo ali skupina med seboj spetih vozil take železnice: pripeljal, ekspr. priropotal je tramvaj;
stopiti na tramvaj, v tramvaj;
peljati se s tramvajem;
poln, prazen tramvaj;
voznik tramvaja / nekdaj konjski tramvaj ki ga vleče konj; v prid. rabi: tramvaj vozilo
● pog., šalj. če ti ni prav, se lahko pritožiš na tramvaj komando se ne moreš nikamor pritožiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
trikót -a m (ọ̄) 1. trikotna ploskev: pokositi trikot na koncu njive;
trikot zelenice / graditi v trikotu med cestami; trikot Ljubljana–Kranj–Kamnik; pren. trikot državnih, narodnih in gospodarskih vprašanj 2. kar je po obliki podobno trikotniku: pojesti trikot sira;
postaviti se v trikot / zložiti prtiček v obliki trikota
● elektr. žarg. trikot trikotna vezava; star. ljubezenski trikot ljubezenski trikotnik
♦ glasb. glasbilo v obliki jeklenega, v enem kotu odprtega, na vrvici visečega trikotnika, na katerega se udarja s paličico; triangel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
túkaj prisl. (ȗ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: ste še vedno tukaj;
tukaj me počakaj / tukaj pri vas mora biti; tukaj okrog / od tukaj do doma je daleč od tod// izraža kraj ali organizacijo, ustanovo, kjer govoreči je, dela: tukaj imamo dosti znancev; ljudje tukaj so prijazni; vi niste od tukaj / tukaj v bližini stanujem / seveda vam bomo pomagali, saj zato smo tukaj; publ. Ljubljana. Tukaj so sprejeli dopolnila k ustavi 2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem: tukaj, vidiš, je avtomobil zaneslo;
to tukaj je treba popraviti;
ravno tukaj je stal / tukaj me boli; kaj imate tukaj, je pokazal na kovček / tukaj se podpišite / tukaj za steno je skladišče; tukaj notri je tekočina / vznes., kot napis na nagrobniku tukaj počiva XY; kot napis na spominski plošči tukaj se je rodil XY // izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali da je kaj v roki, kjer je komu na razpolago: pero je tukaj, izvolite; na, tukaj imaš denar in kupi / ob iztegu roke kot znak za sklenitev dogovora, kupčije ali za spravo tukaj je moja roka; pog., pri udarcu na, tukaj imaš za tvojo nesramnost 3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela: avtor tukaj navaja novejše podatke;
da, tukaj se je pri računanju zmotil / napisal je več pesmi, tukaj objavljamo eno // izraža mesto govorjenja, pisanja, na katerem se govoreči, pišoči nahaja ali ki temu mestu neposredno sledi: o tem sem že govoril, tukaj naj dodam le še naslednje; že tukaj želim poudariti, da se s predlogom ne strinjam // izraža mesto govorjenja, mišljenja glede na vsebino, določeno s predhodnim ali neposredno sledečim besedilom: na sestanku so govorili o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč / zlasti tukaj, pri vodilnih delavcih, je to pomembna lastnost 4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine: tukaj gre samo za denar;
tako je odločil gospodar in tukaj nič ne pomaga / veš kaj, tukaj se pa vse neha 5. izraža neposredno predhodno uresničeno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve: tako je prav, in tukaj je udaril po mizi;
jaz grem domov, tukaj je nekoliko zajecljal, ker sem vsega naveličan 6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja: prišli so do vrha gore in tukaj se knjiga konča;
tukaj se oglasi tajnica // izraža mesto, točko v času, določeno s sobesedilom: celo tukaj, ob koncu stoletja, so se pojavljale take zahteve; od tukaj naprej se začenja drugo obdobje 7. v zvezi s tam izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa: prikazujejo se enkrat tukaj, enkrat tam;
streljali so zdaj tukaj, zdaj tam
● vse je bilo tako resnično, kot sem tukaj izraža podkrepitev trditve; sam.: skladno oblikovanje našega danes in našega tukaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés,
bíti [šè] móker za ušési,
bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj],
[da] pri ušésih vèn gléda kómu,
dêbel je za ušési,
do ušés se je smejálo kómu,
govoríti glúhim ušésom,
iméti jíh [pólno] za ušési,
iméti kosmáta ušésa,
iméti máslo v ušésih,
iméti máslo za ušési,
iméti oslôvska ušésa,
iméti répo v ušésih,
kàj gré v uhó,
kàj gré v ušésa,
naletéti na glúha ušésa,
nasmeján do ušés,
našpíčiti ušésa,
navíjati kómu ušésa,
navíti kómu ušésa,
ne [môči] verjéti svôjim ušésom,
oslôvska ušésa,
píši me v uhó,
pišmeúh,
pišmevúh,
pri ušésih kómu kàj vèn gléda,
príti kómu na ušésa,
príti skózi šivánkino uhó,
répa ráste kómu v ušésih,
sáma ušésa so kóga,
sedéti na ušésih,
smejáti se do ušés [kómu],
sténe imájo ušésa,
vléči na ušésa,
z očmí in ušési,
zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés,
zapisáti si kàj za uhó,
zardéti do ušés,
zardévati do ušés
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ujemanje osebka srednjega spola v dvojini in povedka
Prosim Vas za pomoč pri naslednji jezikovni dilemi. Zanima me, katera glagolska oblika v povedku je pravilna, če imamo osebek, zložen iz dveh samostalnikov srednjega spola, katerih jedri sta enaki, prilastka pa sta različna.
Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sta se strinjala/sta se strinjali ...
Slovensko in hrvaško mesto sta bila/sta bili ...
Zavedam se, da kadar sta v osebku dva različna samostalnika srednjega spola, je spol glagola v povedku moški (mesto in podeželje sta bila), razumljiva mi je tudi glagolska oblika v povedku, ki sledi osebku s samostalnikom srednjega spola v dvojini (dve mesti sta bili). Rada pa bi vedela, katera oblika glagola je pravilna v primeru, da imamo osebek iz dveh samostalnikov srednjega spola, katerih jedri sta enaki, prilastka pa različna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
upepelítev upepelítve samostalnik ženskega spola [upepelítəu̯ upepelítve] 2. ekspresivno uničenje česa z ognjem, visoko temperaturo2.1. ekspresivno uničenje česa sploh
ETIMOLOGIJA: ↑upepeliti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Uporaba samih velikih črkKdaj je primerno uporabiti same velike črke? Lahko uporabimo velike črke, da poudarimo le eno besedo oz. besedno zvezo?
Npr. Vabljeni v telovadnico SŽ "OLYMPIA".
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Uporaba vezaja in stičnega pomišljajaZanima me, kdaj in kako uporabljamo kratki in daljši pomišljaj. Primeri:
Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik. Je prav?
Na cesti Ljubljana–Domžale ... Je prav?
Morda navedete nekaj primerov, kdaj in kako uporabljamo oba pomišljaja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
vás -í ž (ȃ) navadno manjše naselje, katerega prebivalci se ukvarjajo večinoma s kmetijstvom: vas ima sto prebivalcev;
vas leži ob reki;
domača, rojstna vas;
hribovska, zakotna vas;
vas Vrhpolje;
gospodarska poslopja v vasi / ribiška vas / hoditi po vasi / živeti na vasi / fantje na vasi pojejo na prostem v središču vasi; novica se je hitro razširila po vasi med prebivalci vasi; ekspr. vsa vas govori o tem vsi prebivalci vasi / globalna vas ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; ekspr. svetovna vas globalna vas
● iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. zakulisne igre so mu bile tedaj še deveta vas jih še ni poznal; šalj. Ljubljana je bila takrat še dolga vas majhno, provincialno mesto; olimpijska vas naselje, v katerem stanujejo tekmovalci, udeleženci olimpijskih iger; knjiž. to so le Potemkinove vasi kar je narejeno, prikazano, da se ustvari lažen pozitiven vtis; ekspr. to je zame španska vas to mi je popolnoma neznano; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano
♦ geogr. gručasta, obcestna, središčna vas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Večdenotativnost imen in njihovo spreminjanje: »gospostvo Loka«, »loško gospostvo« in »Loški grad«Odgovor oz. razlago svetovalnice v zvezi D/d-evinskim gospostvom sem že poznal, vendar jedro mojega vprašanja ostaja neodgovorjeno, zaradi česar sem se obrnil na vas.
Če sem vas prav razumel, razlagate uporabo velike oz. male začetnice glede na preteklo, tj. zgodovinsko rabo, zlasti zgodovinarjev. Ker je le-ta raznolika in mi ne daje odgovora, sem se tudi obrnil na vas. In vas prosim za odgovor, če je ta seveda mogoč, kakšna je norma pravilne rabe začetnice v besedni zvezi "Loško/loško gospostvo" z vidika jezikoslovne stroke danes?
Ob tem priznam, da za rabo z desnim prilastkom (G/gospostvo Škofja Loka) ali rabo na način besedne zveze Š/škofjeloško gospostvo doslej nisem vedel oz. zanju prvič slišim. Predvidevam, da gre za novejšo rabo, podobno kot se za sicer uveljavljeno zvezo Loški grad iz komercialnih nagibov dandanes pogosto uporablja zveza Škofjeloški grad.
Kot rečeno, vas prosim za strokovno utemeljitev pravilne rabe.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Vejica med imenom kraja in letnico
Na platnicah diplomskih nalog najdemo ali zapis Ljubljana 2010 ali Ljubljana, 2010. Kaj je pravilno (z vejico ali brez) in zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Vejica za sedežem družbe
Ali je treba tudi sedež družbe šteti za sestavino, za katero se v smislu pravila 301 Pravopisa 2001 piše vejica (Podjetju Mavrica, d. d., Ljubljana[,] grozi stavka.), in tako primerljivo uporabiti tolmačenje iz odgovora Vejica pri zapisu naslova ob imenu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Vejice pri navajanju enot poštnega naslovaZanima me, kateri zapis je pravilen in zakaj?
Obrazec nam pošljite na naslov Vrbovec, d. d., Pri Vrbi 15, 1000 Ljubljana ali na e-naslov info@vrbovec.si.Obrazec nam pošljite na naslov Vrbovec, d. d., Pri Vrbi 15, 1000 Ljubljana*,** ali na e-naslov info@vrbovec.si.*
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
VelepodatkiVprašal bi vas, kako pravilno prevesti termin big data , ki označuje veliko množico podatkov, ki nastaja z veliko hitrostjo, in sicer z vsako našo aktivnostjo na spletu ali z delovanjem povezanih naprav, npr. pametnih ur, pametnih hladilnikov. V rabi se pojavljata veliko podatkovje in masovni podatki .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Velika začetnica: »Malo Blatno jezero«
Spoštovani, zanima me raba velike oz. male začetnice pri poimenovanju močvirnatega področja na Madžarskem – Malo blatno jezero/Malo Blatno jezero. Prosim za utemeljitev zapisa in morda še za kak drug podoben primer. Najlepša hvala!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Velika začetnica v glavi uradnega dopisa
Zanima me, kako se pravilno navaja, označuje, piše imena, priimke, delovna mesta, službe, kontaktne podatke v službeni elektronski ali papirni pošti (velike ali male črke, presledki, podčrtana, odebeljena pisava, arial, italo, druga, pike, vejice, presledki med vrsticami, kratice ali celotne besede...):
Npr:
MICKA KOVAČEVA
FINANČNIK SPECIALIST I
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA RS
CARINSKI URAD LJUBLJANA
ODDELEK ZA FINANCE
TITOVA ULICA 200,
1000 LJUBLJANA
T: 386 5 297 6818
F: 386 5 297 6813
MICKA.KOVCEVA@GOV.SI
WWW.FU.GOV.SI
1: file:///C:UsershdAppDataRoamingMicrosoftWordMICKA.KOVCEVA@GOV.SI
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Velika začetnica v neprvih sestavinah stvarnih lastnih imen
Prosim, da odgovorite na naslednje vprašanje: je pravilno zapisati Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine (ali občine) Lendava? Glede na to, da pišemo župan Občine Lendava, saj gre za stvarno lastno ime, bi po mojem morali pisati besedo 'občine' v prvem primeru tudi z veliko začetnico, kajne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Vetrovna rožaZa poimenovanje grafičnega prikaza pogostnosti smeri in hitrosti vetra se v meteorologiji pojavljata varianti termina vetrna roža in vetrovna roža . Katera je ustreznejša?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Vezaj ali pomišljaj med točkami bojne linije
Pozdravljeni,
zanima me kako se pravilno zapiše linija mest Seversk-Soledar-Bahmut ali Seversk - Soledar - Bahmut ali Seversk–Soledar–Bahmut. Torej ali se piše z vezajem ali s pomišljajem. Gre se za bojno linijo, ki poteka od enega do drugega mesta in ne v enem in drugem mestu.
Hvala za vaš odgovor
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
vía prisl. (ȋ) knjiž. po poti čez, po poti skozi; skozi2:
potovati v Zagreb via Zidani Most / blago poslati via Ljubljana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
vibránten pridevnik1. ki je poln živahnega dogajanja, življenja, energije 1.1 ki je živahen, odziven, poln energije
2. ki deluje, učinkuje živahno, polno, bogato
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. vibrant, frc. vibrant, it. vibrante iz lat. vibrans ‛tresoč’, iz vibrāre ‛tresti’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
vineršica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, lyſ
imachia, vinersheza. Scopoli
[283: Lysimachia. Carniol. Vinersca Schleshe; v seznamu Nom. Carn. Vinersca ſcheleshe (zelišče?, vinersca?); Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 60: pijavčnica (Lysimachia vulgaris, gemeine Lysimachie); Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 286: Lysimachia vulgaris L. razgetec, večernica]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
vítez Frazemi s sestavino vítez:
vítez na bélem kônju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
vozôvnica-esamostalnik ženskega spolapapirnati listič, ki dovoljuje vožnjo z javnim prevoznim sredstvom
- vozovnica za kaj/koga, kam
- , vozovnica na čem
- , vozovnica po čem
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
vrána Frazemi s sestavino vrána:
[kot] béla vrána,
vléči se kot môkra vrána,
vrána je kómu izpíla možgáne
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Vseživljenjska karierna orientacijaProsim za presojo termina vseživljenjska karierna orientacija , ki ga zadnja leta uporabljajo Zavod RS za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Center za poklicno izobraževanje RS in drugi, ki so z njimi povezani. Angleški termin za ta pojem, ki označuje več dejavnosti, ki posamezniku olajšajo odločitve glede izobraževanja ali izbire poklica, je career guidance . Zlasti sestavina orientacija v slovenskem ustrezniku ni primerna ne vsebinsko ne jezikovno. Deluje namreč neosebno in direktivno (v smislu dajanja smeri). Tako npr. Slovar tujk (2002) orientacijo razloži kot 'ugotavljanje lege, položaja glede na kako točko ali smer', v Slovenskem pravopisu 2001 pa sta ob orientaciji navedena nevtralna izraza usmerjenost in naravnanost . Predlagam, da se kariera nadomesti z zvezo poklicna pot , karierna orientacija pa z zvezama razvoj poklicne poti ali vodenje poklicne poti . Izraza sta slovenska, razumljiva, izražata oseben odnos med svetovalcem in svetovancem in hkrati pozitivno naravnanost k razvoju človekove osebne ali poklicne poti (kariere).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Vzgoja in izobraževanjeV Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO skupaj s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani pripravljamo prevod publikacije o prihodnosti izobraževanja Reimagining our futures together: a new social contract for education, vendar imamo težavo z ustreznikom angleškega termina education , za katerega je prevajalec v omenjenem besedilu uporabil slovensko poimenovanje edukacija . Ker gre za publikacijo, ki bo namenjena širši javnosti in ker se za termin tudi v predhodni publikaciji z naslovom Učenje: skriti zaklad: poročilo Mednarodne komisije o izobraževanju za enaindvajseto stoletje, pripravljeno za UNESCO (Ljubljana, 1996), uporablja izobraževanje (ali vzgoja in izobraževanje ), je prišlo do dileme, kateri termin je bolj primeren: edukacija ali izobraževanje (oziroma vzgoja in izobraževanje glede na kontekst). Tudi v okviru delovanja UNESCA v Sloveniji je uveljavljena raba termina izobraževanje (npr. UNESCO je specializirana agencija Združenih narodov za izobraževanje). Vljudno prosimo za vaše mnenje: je v pričujočem kontekstu bolj primeren izraz edukacija ali izobraževanje (oziroma vzgoja in izobraževanje ).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Začetnica podnaslovaprosim za odgovor na vprašanje, ali je velika začetnica za dvopičjem v naslovu (npr. diplomskega dela na naslovnici) upravičena ali ne. Je torej pravilno takole:
- Od angleščine do slovenščine: primeri neustreznega prevajanja
ali takole
- Od angleščine do slovenščine: Primeri neustreznega prevajanja?
Po katalogizacijskih pravilih v Cobissu so naslovi z malo, vendar je tam tudi dvopičje nestično, ker pač v tem primeru ni upoštevan Slovenski pravopis. Ima pri tem kakšno vlogo dejstvo, da je podnaslov (na naslovnici) v novi vrstici? Je pravilen tudi podnaslov z veliko začetnico v novi vrstici, ne da bi na koncu naslova v zgornji vrstici bilo ločilo (dvopičje, nestični pomišljaj ipd.)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Začetnica pri stvarnih lastnih imenih z desnim (imenovalnim) prilastkomVljudno vas prosim za mnenje glede velike/male začetnice pri stvarnih lastnih imenih, pri katerih je prva sestavina jedro, ki označuje vrsto (npr. Hotel/Društvo/Program/Radio/Zavod), druga sestavina pa desni (imenovalni) prilastek, ki sam po sebi ni (uradno) lastno ime, npr.:
Hotel P/popotnik
Radio O/ognjišče
Zavod R/radio Š/študent
Društvo M/metuljčica
Društvo R/rdeči noski
Program D/digitalna Evropa
V pravopisnem pravilu 854 – ki sicer govori o ujemanju delov lastnih imen, ne o začetnicah – je pri zgledu Hotel Turist [1] zapisano: "Hotel Turist [ … ] to poimenovanje izvajamo iz zveze "hotel z imenom Turist"."
Ali bi morali potem analogno zapisati Program Digitalna Evropa, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze program z imenom Digitalna Evropa, Društvo Rdeči noski", ker ga izvajamo iz zveze "društvo z imenom Rdeči noski itd.
Ali pa bi morali zapisati Program digitalna Evropa, ker je to program z imenom Program digitalna Evropa, Hotel popotnik, ker je to hotel z imenom Hotel popotnik, in Društvo rdeči noski, ker je to "društvo z imenom Društvo rdeči noski"?
[1] Hotel Turist je sicer v pravopisu mogoče najti na vsaj še dveh mestih (v pravilu 104 in v Slovarčku jezikoslovnih izrazov), vendar je hotel obakrat zapisan z malo začetnico. Moje vprašanje zadeva primere, ko bi prvo sestavino nujno pisali z veliko začetnico, ker je del uradnega imena.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Začetnica zapisa na dokumentih
Zanima me začetnica zapisa na dokumentu
a)
Mag. Jaka Jakov
ravnatelj
ali
mag. Jaka Jakov
ravnatelj
b) Ravnatelj
mag. Jaka Jakov
ali
Ravnatelj
Mag. Jaka Jakov
II.
Moje vprašanje je bilo dvoumno. Se opravičujem. Zanima me zapis začetnice a) na uradnem dokumentu (spričevalo...).
Mag. Jaka Jakov
(ravnatelj)
ali
mag. Jaka Jakov
(ravnatelj)
b) na ovojnici:
Mag. Jaka Jakov
...
ali
mag. Jaka Jakov
...
Ali se motim, če menim, da je v navedenih primerih potrebno uporabiti veliko zečetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Zakaj pišemo »Celje Center« in »Ljubljana center«?V odgovorih https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1967/pravilen-zapis-ks-tržič-mesto in https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1675/pomišljaj-ali-vezaj pišete o (ne)rabi ločil v imenih, niste pa napisali, kdaj se piše center v imenu Ljubljana Center z malo oz. z veliko začetnico (v enem odgovoru pišete z malo, v drugem z veliko začetnico). Prosim za pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Zapisovanje naslovov ljubljanskih naselij: »Ljubljana Zalog«Zanima me, kakšno je pravilo zapisovanje naslovov v primerih Ljubljana Zalog, Ljubljana Dobrunje, Ljubljana Polje – ali je potreben vmes (ne)stični vezaj? Google zadetki so glede tega (seveda) zelo nekonsistentni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Zapisovanje povečav pri strelnih daljnogledihZanima me, kakšen je pravilen številski zapis, ki se nanaša na razmerje povečav in premer objektiva pri strelnih daljnogledih. V mislih imam takšne zapise:
1–4x24
3–9x40
5–25x56
števili pred znakom "x" predstavljata razmerje povečav. 1–4 torej pomeni, da lahko sliko približamo štirikrat. 3–9 pomeni, da lahko sliko približamo trikrat (9 deljeno s 3 = 3), slika pa je že v osnovi povečana trikrat. Število po znaku "x" predstavlja premer leče v objektivu, pri prvem je torej ta premer 24 mm, pri drugem 40 mm itd.
Kombinacije se izgovorijo tako: 1 do 4 krat 24, 3 do 9 krat 40, 5 do 25 krat 56. Pri prvem delu mi je jasno, da gre za stični pomišljaj, saj je zamenljiv s predlogoma od in do. Pri drugem delu mi je manj jasno. Raba kaže, da pred in po znaku "x" ne zapisujemo presledkov, Slovenski pravopis pa bi temu najverjetneje nasprotoval.
Ker pišem magistrsko nalogo s tega področja (terminologija), me zanima, kakšen zapis predlagate.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Zapisovanje šahovskih potezKako bi pravopisno pravilno zapisali niz šahovskih potez?
Ali takole:
1.e4 e5 2.Nf3 Nc6 (brez presledka med števko s piko in potezo)
Mogoče takole:
1. e4 e5 2. Nf3 Nc6 (s presledkom med števko s piko in potezo)
Kaj pa, ko se niz začne s potezo črnega igralca in se mora uporabiti tripičje:
1. ... e5 (še najbolj pravilno, ampak v šahovskih knjigah bi to zasedlo preveč prostora)
ali
1...e5 (zelo čudaško, ampak v angleških šahovskih knjigah že ustaljeno)
Kako je z zapisovanjem šahovskih potez v slovenskem pravopisu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Zapis začetnice: »Evropska prestolnica kulture« in »evropska prestolnica kulture«Prosim, napišite, ali se evropska prestolnica leta piše z veliko ali malo začetnico. V časopisih se uporabljate obe.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Zdravljenje ran z negativnim tlakomZanima me slovenski ustreznik za angleški temin negative pressure wound therapy (NPWT), ki na področju medicine označuje metodo celjenja ran, pri kateri se na rano namesti polnilo, ki se neprodušno zapre in s cevko poveže z aparatom. Aparat nato vzpostavi podtlak po celotni površni rane, kar bistveno pospeši celjenje. V slovenski literaturi se pojavlja več različnih ustreznikov, npr. zdravljenje ran z negativnim tlakom , terapija s kontroliranim negativnim tlakom , terapija z negativnim tlakom itd. V najnovejših smernicah je uporabljen termin terapija z negativnim površinskim pritiskom . Kot sem zasledil, je termin tlak ustreznejši od termina pritisk , še zlasti v strokovni literaturi. Poleg tega menim, da je ustrezen prevod angleške besedne zveze negative pressure podtlak , saj se tudi na področju fizike uporablja ta ustreznik. Zato sam za angleški temin negative pressure wound therapy uporabljam ustreznik terapija s podtlakom . Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Zobozdravniški stolSem v dilemi glede poimenovanja stola za pacienta v zobozdravstveni ambulanti. Je to zobozdravstveni stol , saj se na njem izvajajo zobozdravstvene storitve, ali je to zobozdravniški stol , kot ga poimenujejo nekateri. Termin zobozdravniški stol mi ne deluje najbolje, saj bi to lahko pomenilo, da gre za stol, na katerem sedi zobozdravnik, kar pa ni res. Gre namreč za stol, na katerem sedi pacient, medtem ko zobozdravnik sedi na svojem stolu ( stol za terapevta ). Kaj je torej pravilno, zobozdravstveni stol ali zobozdravniški stol ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
zvézen -zna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na zvezo, federacijo: zvezna ureditev / zvezna država / zvezni davki; zvezni organi; zvezni zakon; zvezna skupščina, vlada / zvezni sekretar za zunanjo trgovino; Zvezni izvršni svet / v nekaterih državah zvezni kancler 2. ki kaj veže, povezuje: zvezni rovi;
zvezna cesta Ljubljana–Celje // vezen: zvezni deli cevi / bil je zvezni člen med organizacijama 3. ki je, poteka brez presledkov, prekinitev: zvezno opazovanje, premikanje / zvezna črta, vrsta / stene in strop v rudniku morajo biti zvezni
♦ fiz. zvezni spekter spekter, v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja; mat. zvezna funkcija funkcija, katere graf je nepretrgan; šport. prva zvezna liga liga, ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz vse države; zvezni kapetan, trener zvézno prisl.:
razvoj poteka zvezno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ženska dvojina: »midve sva šle«S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle.
Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
24-urno gibalno vedenjeNa področju preučevanja gibanja in zdravja se v zadnjih letih v angleški literaturi pojavlja termin 24-hour movement behaviours , ki je skupno poimenovanje za količino telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spanja posameznika v enem dnevu. V slovenski literaturi se že pojavlja 24-urno gibalno vedenje . Glede na to, da termin pokriva več različnih vedenj (torej: telesno dejavnost, sedentarno vedenje in spanje), ali bi bilo bolj ustrezno, da uporabljamo obliko v množini 24-urna gibalna vedenja . Hvala za vaš odgovor.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.