Ljubljánica -e ž, zem. i. (ȃ) |slovenska reka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Ljubljanica [ljubljȃnica]
samostalnik ženskega spolakranjska reka Ljubljanica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pádati, pȃdam, vb. impf. ad pasti; fallen, sinken, stürzen; zvezde padajo, = utrinjajo se, Cig.; Ljubljanica pada (mündet) v Savo, Levst. (Močv.); — voda pada; cena pada; padajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); padajoči naglas, die sinkende Betonung, Cig. (T.); — ausfallen: konju padajo zobje, dem Pferde brechen die Zähne, Cig.; — umfallen; padali so kakor muhe; — = cepati, umstehen, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.-Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.-Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.-Valj. [Rad]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ponikálnica ponikálnice samostalnik ženskega spola [ponikálnica] 1. kraška reka, ki teče po površju in ponikne v podzemlje; SINONIMI: ponikovalnica
3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo zlasti javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikovalnica, ekspresivno ponor
ETIMOLOGIJA: ↑ponikati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Razmerje med pridevnikoma »podzemni« in »podzemeljski«Pišem vam za pomoč oz. vaše strokovno mnenje glede uporabe besede podzemni (podzemna voda, habitat, ipd.) oz. podzemeljski. Uporabljata se sicer oba termina, oba sta v Franu, v SSKJ je naveden podzemeljski, in sama se striktno držim podzemeljska favna, habitat, itd., seveda pa sprejmem tudi drugo obliko. Zdi se mi, da je izraz podzemen izpeljan iz podzemeljski, direktno pa etimologije ni mogoče razbrati, ker »podzem« ali »podzema« nič ne pomeni. A jezik je živ in taki izrazi nenehno nastajajo. Strokovno se mi zdi edini ustrezen izraz »podzemeljski«, literarno pa me prav nič ne motijo še kaki drugi izrazi. Kakšno pa je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Sredozemsko morjePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
morje med Evropo, Afriko in Azijo
IZGOVOR: [sredozémsko mórje], rodilnik [sə̀sredozémskega mórja]
BESEDOTVORJE: sredozemski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.