Zanima me kako pišemo besedno zvezo črnobela fotografija. Skupaj, z vezajem, narazen (črnobela, črno-bela, črno bela fotografija)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bòj do zádnjega díha, bòj na nòž, bòj na življênje in smŕt, bòj z mlíni na véter, bòj za prôstor pod sóncem, bòj za stólček, ne bòj, mesársko klánje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ki drži četrt litra: četrtlitrski lonček; četrtlitrska steklenica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
- steklenici podobna lažja posoda za nošenje pijače in pitje neposredno iz nje, zlasti med telesno aktivnostjo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
- ki je zaradi estetskosti, všečnega videza in s tem potencialne popularnosti primeren za objavo na družbenih omrežjih
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nanašajoč se na jogurt: jogurtov lonček; jogurtov preliv; jogurtov sladoled; jogurtove bakterije; krompir z jogurtovo omako
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
1. manjšalnica od lonec: lonček se je prevrnil; postaviti lonček na štedilnik; ona je kakor majhen lonček – hitro vzkipi / cvetlični lonček; lonček s pelargonijami; stojalo za lončke / lonček juhe
2. igrača, ki predstavlja lonček, posodico: kupiti deklici majhen štedilnik in lončke; otrok se igra v pesku z lopatico in lončki
3. posodica s pokrovčkom, navadno porcelanasta, za zdravila, lepotilna sredstva: vrsta lončkov v lekarni / lonček kreme
● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; pog. dečki so metali kamenje v lončke na električnih drogovih v izolatorje
♦ čeb. matični lonček matičnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
pristáviti svój lônček
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
glinast lonček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
- 2/43 (lonec) / komentar / karta / gradivo h karti
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
- geselskega sestavka ni / kazalka
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
lonček: naliti mleko v lončič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dáti v èn lônec, glédanje [kómu] v lônec, glédati kómu v lônec, kàkor ubít lônec, kot póčen lônec, lônec na hŕbtu nosíti, metáti kàj v ísti lônec, metáti [vsè] v èn lônec, ne iméti čésa dáti v lônec, ne iméti kàj dáti v lônec, pristáviti svój lônec, talílni lônec, tláčiti kàj v ísti lônec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
1. nanašajoč se na matico: matična hrana / matični navoj / matična šola / matični odbor; matične publikacije
2. od katerega je kaj odvisno, od katerega kaj izhaja: matični narod te manjšine; biti dolgo ločen od matične dežele / gledališka družina spet nastopa v svojem matičnem mestu
// v katerega je kaj pristojno: ladja je priplula v svojo matično luko; matično letališče
// izviren glede na odvisne dele: matična kopija filma; matično delo
3. nanašajoč se na evidenco o temeljnih osebnih podatkih prebivalcev: matični okoliš / matični urad; voditi matične knjige; mrliška, poročna, rojstna matična knjiga
● ekspr. iti na matični urad poročiti se
4. agr. ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena: matični grm; matična rastlina
♦ čeb. matični lonček ali matična celica matičnik; matični mleček sok, bogat z beljakovinami in vitamini, ki ga izločajo posebne žleze mladih čebel; matična kletka matičnica; matična rešetka pregrada, ki loči plodišče od medišča; elektr. matična električna ura ura, ki daje električne impulze za pogon priključenih relejnih ur; grad. matični tok glavni vodni tok v rečnem koritu; metal. matični model model, namenjen za izdelavo drugih modelov; pravn. matična država država v odnosu do držav naslednic ali odvisnih ozemelj; rib. matične ribe ribe, določene za pleme; šol. matični list interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu; voj. matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
- 1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
- 1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
- 2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
- rastlina z daljšimi ozkimi listi in večjimi, navadno belimi ali rumenimi zvezdastimi cvetovi; primerjaj lat. Narcissus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Narzisse in lat. narcissus iz gr. nárkissos, morda iz nárkē ‛odrevenelost, omotica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
1. spravljati zlasti posodo z določenega mesta, položaja, kjer je s kakim namenom: pravkar je odstavljala lonček s kuhalnika
2. delati, povzročati, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: imeti pravico odstavljati vodilne delavce
3. prenehavati hraniti s svojim mlekom: psica odstavlja mladiče / ekspr. otroka že odstavlja prenehava dojiti
// delati, da žival prenehava dojiti: odstavljati tele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
oškrbiti: oškrbati posodo; skledica se je pri padcu oškrbala
- oškŕban -a -o:
oškrban lonček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
- 1. navadno v množini manjše seme v nekaterih sadežih, plodovih
- 1.1. trd, oleseneli del v sredini sadeža, plodu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
star. lonček: jesti iz piskrca; lončeni piskrci
● majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
lonček
PRIMERJAJ: piskrček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nar. koroško lonček: kaša v piskrču
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pog. lonček: piskrček s fižolom / piskrček mleka
● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj piskrček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
lonček
PRIMERJAJ: piskrc
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
1. lonček: piti iz piskriča / piskrič masla
2. golidi podobna lesena posoda za merjenje žita, približno 20 l: prodal mu je dva piskriča ovsa
♦ bot. črni piskrič užitna lijakasta goba temno sive ali črne barve; črna trobenta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
1. ki je iz plastične mase: plastičen lonček, plašč, žleb; izdelovati plastične stole; plastična kupola, obloga, vrečka / plastična masa / plastična skakalnica skakalnica, pokrita s plastično maso
2. ki se da gnesti, oblikovati: plastična glina; ta snov je zelo plastična
3. ki ima izrazite, vidne oblike: plastična podoba; figure na njegovih slikah so zelo plastične / plastičen relief / ekspr. ugaja mu njeno plastično telo
// poln izrazitih, značilnih potez: piše v zelo nazornem, plastičnem jeziku; ima plastično izražanje / osebe v tej drami so zelo plastične
● plastična kirurgija kirurgija, ki se ukvarja z operativnim obnavljanjem poškodovanih, iznakaženih tkiv ali delov telesa; plastična operacija operacija, z namenom operativno obnoviti poškodovano, iznakaženo tkivo ali del telesa
♦ fiz. plastična deformacija trajna sprememba oblike predmeta, ko so nanj že prenehale delovati sile, ki so jo povzročale; um. plastični slog; voj. plastično razstrelivo razstrelivo, ki se da gnesti in potrebuje za aktiviranje detonator
- plástično prisl.:
zna plastično oblikovati svoje kipe in postave na slikah; plastično opisovati, pripovedovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Priročniki za imenovanje anorganskih kemijskih spojin po sistematični nomenklaturi IUPAC, ki je uveljavljena v kemijski stroki, navajajo, da imena kationov izhajajo iz slovenskega imena elementa in se tvorijo z obrazilom - ov oziroma - ev . Tako kation kalija imenujemo kalijev ion , kation natrija natrijev ion in podobno. Težave povzroča imenovanje kationa platine, saj je platina edini element ženskega slovničnega spola. Zanima me, ali je bolj primerno strogo upoštevati imenovanje z obrazilom -ov / -ev ter ga poimenovati platinov ion ali je primernejša raba imena, pri tvorjenju katerega upoštevamo slovnični spol elementa (torej platinin ion ).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
1. kar je spodaj, pod čim: spomenik stoji na betonskem podstavku; lesen, kamnit podstavek; kamnosek je napravil podstavek za kip / od nagrobnika je ostal samo podstavek
// priprava, na katero se kaj da, postavi: odložiti likalnik na podstavek; čevlji v izložbi so stali na steklenih podstavkih; podstavek iz pletene slame / podstavki za kozarce; kupiti podstavek za cvetlični lonček
// kar se da, postavi pod kaj sploh: poiskati primeren podstavek / za podstavek je uporabil knjigo
2. spodnji, zoženi nosilni del česa: kozarci so imeli tanke, visoke podstavke
● knjiž. na pločevinastem podstavku je prinesla kavo pladnju
♦ nav. mn., bot. trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
1. prekriti z loščem: pološčiti cvetlični lonček / pološčiti kovinske predmete emajlirati
2. dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: pološčiti parket, škornje
3. knjiž. polakirati: pološčiti omaro; pološčiti si nohte; pren., ekspr. pisatelj je življenje preveč pološčil
- polóščen -a -o:
pološčeni čevlji / pološčeni prt prt, na katerega je nanesen škrob za lesk in večjo odpornost proti maščobam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
knjiž. mazilo, krema: lasje so se mu svetili od pomade; namazati si ustnice s pomado; lonček pomade / bela, rožnata pomada; lasna pomada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pridevnik od pomada: pomadni lonček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pomádni -a -o (ȃ) neobč. ~ lonček
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic, votlinic: porozen kamen; porozne kosti / tla so postala zelo porozna luknjičava / porozna snov
// prepusten za vodo, zrak: porozen pesek; cvetlični lonček mora biti porozen / tekočina prehaja skozi porozno opno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
porózni -a -o (ọ̑) ~a kamnina
poróznost -i ž, pojm. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
s strganjem odstraniti: postrgal je omet z zidu; postrgati smetano iz lončka, žlindro iz pipe / ekspr. končno so postrgali smeti s ceste pometli, počistili
// s strganjem izprazniti: postrgati lonček, skledo / dobro postrgati s krožnika
● ekspr. postrgala mu je korenček: šlik, šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izrazila škodoželjnost; ekspr. potrebni denar so postrgali iz vseh fondov vzeli, pobrali; ekspr. veja ga je postrgala po obrazu podrgnila, popraskala
♦ med. postrgati maternico odstraniti maternično sluznico
- postŕgan -a -o:
postrgan lonec; postrgani ostanki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
1. dodatno, zraven pogreti: prigrela je še lonček mleka
2. pripeči: kmalu je prigrelo sonce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
1. postaviti zraven česa: pristavil je stol k mizi in sedel / k mizi v jedilnici so pristavili še mizo iz kuhinje / pristavil je stolček, da bi dosegel knjige na polici / pristaviti lestev k steni prisloniti; pristavil je pletenko k ustom in pil dal
2. dati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: pristaviti lonec z vodo; elipt. pristaviti za kavo lonec z vodo / fižol je že zjutraj pristavila dala kuhat; pristaviti za kosilo začeti kuhati kosilo
3. dodatno, zraven povedati: hotela je še nekaj pristaviti, a se je premislila; smeje se je pristavil, da tega še ni slišal; danes je sitna, pristavi mož / urednik je pod črto pristavil, da se s tem ne strinja pripisal
4. zastar. ustaviti, zadržati: ni bilo vremena, ki bi jih pristavilo / pristavili so se v gostilni ob poti
● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; tudi on je pristavil svoj podpis se je podpisal
- pristávljen -a -o:
pristavljena jed; lestev ni bila pristavljena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pristáviti svój lônček, pristáviti svój lônec, pristáviti svój pískrček
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
1. postavljati zraven česa: pristavljati stole k mizi / ko je pristavljal lestev k polici, je padel prislanjal
♦ teh. noža ne smemo pristavljati pravokotno k obdelovancu
2. dajati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: kuharica pristavlja lonce / pristavljati za kosilo začeti kuhati kosilo
3. dodatno, zraven pripovedovati: vse je bilo, kot bom povedal, ničesar ne bom pristavljal / fantje pristavljajo svoje opazke; navadno je pristavljal, da ga takrat ni bilo tam / dov. pristavljam, da o tem nič ne vem
● ekspr. dojenčka redno pristavlja k prsim doji; ekspr. tudi on rad pristavlja svoj lonček pri čem tudi zase išče korist; se pridružuje čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sámovlažílni -a -o (ȃȋ) posaditi rastlino v ~ lonček
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
1. s cejenjem spraviti kam: scediti kavo v lonček
2. nar. precediti: scediti mleko
- scedíti se
1. s cejenjem priti kam, pojaviti se kje: v škaf se je scedilo precej vode / ekspr. pod čevlji se mu je scedila cela mlaka
2. počasi odteči: voda se je scedila s strehe
- scejèn -êna -o:
scejeno mleko;
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
scedíti se -ím se (í/ȋ í) Voda se je scedila s strehe; brezos. V škaf se je scedilo precej vode
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
- 1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka
- 1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
- manjša posoda, v kateri se streže sladkor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
báti se za svôjo glávo, báti se za svôjo kóžo, bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti právi sín svôjega očéta, bíti sám svój gospód, bíti v část svôjemu iménu, bíti v [svôjem] elemêntu, bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem, boríti se za [svój] prôstor pod sóncem, čákati na svôjih pét minút [sláve], čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dajáti svój pečát čému, dáti svój pečát čému, deklè svôjih sánj, délati část svôjemu iménu, délati za svój žèp, delováti za svój žèp, dobíti kóga/kàj v svôje krémplje, dobíti [svój] prôstor pod sóncem, dobíti svôjih pét minút [sláve], dôbro se počútiti v svôji kóži, dočákati svôjih pét minút [sláve], dodáti svój pečát čému, doživéti svôjih pét minút [sláve], dragó prodáti svôjo kóžo, držáti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, držáti vsè v svôjih rôkah, glédati [samó] na svój žèp, glédati [samó] za svój žèp, hodíti svôja póta, iméti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti svój kríž, iméti [svój] prôstor pod sóncem, iméti svôje adúte, iméti svôje mêje, iméti svôjih pét minút [sláve], iskáti [svój] prôstor pod sóncem, izdíhniti svôjo dúšo, izigráti svôje adúte, izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti [vsè] svôje adúte, izrábiti svôjih pét minút [sláve], končáti svôjo življênjsko pót, med svôjimi štírimi sténami, môški svôjih sánj, nájti prínca svôjih sánj, nájti [svój] prôstor pod sóncem, napeljáti vôdo na svój mlín, ne môči iz [svôje] kóže, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se najbólje v svôji kóži, ne vídeti dljè od svôjega nósa, nosíti svój kríž, nosíti svôjo kóžo napródaj, obrníti vôdo na svój mlín, odkríti [svôje] kárte, otròk svôjega čása, pobráti svôjih pét čéšpelj, pobráti svôjih sédem čéšpelj, pokázati svój právi obràz, pokazáti [svôje] kárte, pokazáti [svôjo] právo bárvo, pomêsti pred svôjim prágom, pométati pred svôjim prágom, postáti sám svój gospód, prínc svôjih sánj, pristáviti svój lônček, pristáviti svój lônec, pristáviti svój pískrček, príti na svój račún, pustíti svój pečát, razkríti [vsè] svôje adúte, reševáti svôjo kóžo, rešíti svôjo kóžo, skrbéti [samó] za svój žèp, skríti svôje adúte, skrívati [svôja] léta, skrívati svôje adúte, slabó se počútiti v svôji kóži, slúžiti svój krùh, speljáti vôdo na svój mlín, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, trésti se za svôjo kóžo, užívati sadôve svôjega déla, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljè od svôjega nósa, vídeti kàj skózi svôja očála, vídeti preko svôjega plóta, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje, [vsè] svôje žíve dní, vtakníti [svój] nós [v kóga/kàj], vtíkati [svój] nós [v kóga/kàj], vtísniti svój pečát čému, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme], zaigráti svôje adúte, žêna svôjih sánj, žénska svôjih sánj, žéti sadôve svôjega déla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Zanima me, katera bi bila najustreznejša pridevniška tvorjenka iz besedne zveze križev pot: križepoten, križpoten (mislim sicer, da je to tvorjenka iz križpotja), križevpoten – ali tovrstne tvorbe sploh niso smiselne in je bolje uporabiti desni prilastek, npr. snov križevega pota?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
- 1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla
- 1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
- 1.2. vonj, aroma tega plodu
- 1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
- 1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.