ápnast -a -o prid. (á) umazan od apna: apnasta lopata
// ki vsebuje apno: apnast kompost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kídanje -a s (í) glagolnik od kidati: lopata za kidanje snega / kidanje gnoja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lopáta -e ž (á) 
  1. 1. orodje s širokim listom in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sipkega materiala: dati lopato na ramo; metati pesek z lopato / nasaditi lopato; zasaditi lopato v zemljo; njegove roke so kot lopate velike, široke
    // lopata za kidanje gnoja; list, uho lopate / lopata peska
    // pog. kolikor se zajame z lopato: vrzi še nekaj lopat k drevescu
  2. 2. rabi se samostojno ali s prilastkom lopati podoben del orodja, naprave, stroja: voda se zaganja v lopate in kolesa se vrtijo; lopata mlina na veter; lopata vesla odriva vodo; parnik je gnalo kolo z lopatami / mlinsko kolo na lopate
    ●     publ. lopata arheologov je odkrila ostanke mesta arheologi so jih odkrili z odkopavanjem; ekspr. vi imate drobne roke, jaz pa take lopate velike, široke roke, dlani; zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati; ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival
    ♦     navt. lopata sidra skrajni ploščati del kraka pri sidru; strojn. lopate zavite kovinske plošče v turbinskih strojih; vijačna lopata; zool. lopata končni ploščati del rogovja pri damjaku, losu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lopáten -tna -o (ȃ) pridevnik od lopata: lopatno kolo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lopática -e ž (á) 
  1. 1. manjšalnica od lopata:
    1. a) otrok se igra s kanglico in lopatico; zajeti moko z lopatico / lopatica za pepel / vreči na krsto lopatico prsti
    2. b) pomočiti lopatice vesla v vodo / mlinsko kolo na lopatice
      // priprava za nalaganje jedi: obrniti zrezek z lopatico / lopatica za pecivo
  2. 2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita: delati z lopatico, ne s čopičem; lopatica za kitanje / zidarska lopatica zidarska žlica
  3. 3. parna, ploščata trikotna kost na zgornjem delu hrbta: bil je suh, da so mu lopatice kar štrlele; zlom lopatice
    ♦     alp. lopatica ploščati del cepina; bot. lopatica na vlažnih krajih, med grmovjem ali na sončnih pobočjih rastoča rastlina s srčastimi listi in rumenimi cveti, Ficaria; strojn. lopatice manjše zavite kovinske plošče v turbinskih strojih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lopátka -e ž (á) 
  1. 1. manjšalnica od lopata: otrok zajema pesek z lopatko
    // priprava za nalaganje jedi: z lopatko nalagati cmoke na krožnik
  2. 2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita; lopatica: slikar s čopiči in lopatko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lopúta -e ž (ú) 
  1. 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor: odpreti loputo na letalu; vzdignil je loputo in se spustil v klet; loputa v stropu
  2. 2. teh. vrtljiva plošča v cevi za reguliranje pretoka: pripreti loputo / dušilna loputa ki duši, zmanjšuje tok plina; zapiralna loputa; zračna loputa
  3. 3. redko del oblačila, pokrivala, ki se da zavihati: spustil je lopute kučme čez ušesa / hlače na loputo bavtaro
    ●     redko loputa mlina na veter se je zlomila lopata
    ♦     anat. vsaka od mrenic, ki sestavljajo srčno zaklopko; bot. del, s katerim se glavičasti plod ob dozoritvi podolžno odpre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

meháničen -čna -o prid. (á) 
  1. 1. ki poteka brez sodelovanja volje, zavesti: kmalu se je delu tako privadil, da so postali njegovi gibi čisto mehanični; mehanično ponavljanje
    // ki ne temelji na vsebini: mehanično prenašanje zakonov biologije na področje umetnosti / samostalnikom, ki poimenujejo stvari, določamo spol po mehaničnem načelu po končnici; mehanično razumevanje partijskih navodil je škodljivo in nemarksistično
  2. 2. povzročen, nastal s pritiskom, gibanjem: mehanični dražljaji / mehanično čiščenje obleke z drgnjenjem, krtačenjem, praskanjem
    // mehanične poškodbe poškodbe zaradi udarca, vboda, padca; mehanična zaščita zaščita pred udarci, vbodi, padci
  3. 3. teh. ki deluje samo ob uporabi sile mišic ali stroja: dleto, klešče, nož in druge mehanične priprave / mehanični globinomer
    // ki deluje na osnovi prenašanja gibalne, zaviralne sile z vzvodi, drogovi, vzmetmi: mehanične priprave / mehanični brzinomer; mehanična lopata priprava z žico, ki jo v eno smer vleče elektromotor, za premeščanje, spravljanje sipkega materiala na kup; mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka; mehanične statve strojne statve; mehanična stiskalnica; mehanična tehnologija mehanska tehnologija; mehanična zavora
  4. 4. v zvezi mehanični servis, mehanična delavnica servis, delavnica, v kateri se popravljajo ali izdelujejo stroji, tehnične priprave: poleg nove bencinske črpalke so odprli tudi mehanični servis; vajenec v mehanični delavnici
  5. 5. raba peša nanašajoč se na gibanje in mirovanje teles ter na sile, ki to povzročajo; mehanski: trdnost, prožnost in druge mehanične lastnosti
    ♦     filoz. mehanični materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga svet z zakoni mehanike; med. mehanična kontracepcija kontracepcija, pri kateri se uporabljajo sredstva, ki zadržujejo spermije; muz. mehanični instrument instrument, pri katerem nadomešča izvajalca poseben mehanizem; ped. mehanično učenje učenje brez razumevanja snovi; učenje, pri katerem se snov tako obvlada, da se lahko odgovarja brez razmišljanja, sklepanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

metáča -e ž (á) teh. lopata z listom, ki ima srčasto obliko in na zgornji strani ozek, navzgor zapognjen rob: metati pesek z metačo / lopata metača

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

natík -a m (ȋ) 
  1. 1. glagolnik od natakniti ali natikati: natik na kavelj, kol
  2. 2. veja, okrog katere se ovija grah: prisekati natik
  3. 3. redko koničasti konec orodja, na katerega se pritrdi ročaj; nasadilo: natik pri pili / lopata z dolgim natikom toporiščem, ročajem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

rezáča -e ž (á) lopata s koničastim ali ravnim listom za rezanje in obračanje zemlje: z rezačo obdelati zemljo / lopata rezača

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

rigólanje -a s (ọ̑) glagolnik od rigolati: rigolanje in priprava zemljišč za nasade; lopata, stroji za rigolanje / ročno, strojno rigolanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ročáj -a m (ȃ) 
  1. 1. del priprave, zlasti posode, namenjen za držanje z rokami: prijeti za ročaj; bakeliten, kovinski, lesen ročaj; ročaj lonca, skodelice; ročaj noža; ročaj pri kovčku, torbici; svečnik z ročajem / lopata se je snela z ročaja držaja
    // zabosti nož v kaj do ročaja
  2. 2. manjša priprava za držanje, oprijemanje: potniki so se držali za ročaje / redko brv brez ročajev držajev
    ●     redko udoben naslanjač z ročaji z naslonjalom za roke
    ♦     šport. konj z ročaji telovadno orodje z ročaji za gimnastične vaje, preskoke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

štíharica -e ž (ȋ) pog. lopata s koničastim ali ravnim listom za rezanje in obračanje zemlje; rezača: motika in štiharica / lopata štiharica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vêslo -a s (é) na koncu v ploskev razširjen drog za poganjanje plovila z odrivanjem vode: potegniti vesla v čoln; odriniti čoln z veslom od brega; lopata, ročaj vesla / splavarsko veslo drog, ki ima na koncu pribito desko za krmarjenje; veslo z dvema lopatama; čoln na vesla / stružiti, tesati veslo
● ekspr. neutrudno je gonil vesla veslal
♦ navt. list ali pero vesla širši del vesla; steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Število zadetkov: 15