ápnast -a -o prid. (á)
umazan od apna: apnasta lopata
// ki vsebuje apno: apnast kompost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ápnast -a -o; bolj ~ (á) ~a lopata

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

burkle ž mn., F2, batillum, -li, lopata, veſliza, burkle, ẛa ogîn lopatiza, ogrébelza; ratabulum, -li, burkle, ali ena paliza ṡheleṡna ṡa ogîn popraviti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hášəlj, -šlja, m. drvena lopata, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kídanje -a s (í)
glagolnik od kidati: lopata za kidanje snega / kidanje gnoja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lapata
GLEJ: lopata

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lapata gl. lopata ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lapūh -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lavínska lopáta -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lavínska lopáta -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lavínski lavínska lavínsko pridevnik [lavínski] STALNE ZVEZE: lavinska žolna
ETIMOLOGIJA: ↑lavina

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopár -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopar m, F3, infurnibulum, vel infurnium, lopár, pèzhna lopata; pala, -ae, lopata, lopár; pinnae, loparji, ali daṡzhize na malinṡkih kolleſſih, lopatize

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopáta -e ž (á)
1. orodje s širokim listom in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sipkega materiala: dati lopato na ramo; metati pesek z lopato / nasaditi lopato; zasaditi lopato v zemljo; njegove roke so kot lopate velike, široke / lopata za kidanje gnoja; list, uho lopate / lopata peska
// pog. kolikor se zajame z lopato: vrzi še nekaj lopat k drevescu
2. rabi se samostojno ali s prilastkom lopati podoben del orodja, naprave, stroja: voda se zaganja v lopate in kolesa se vrtijo; lopata mlina na veter; lopata vesla odriva vodo; parnik je gnalo kolo z lopatami / mlinsko kolo na lopate
● publ. lopata arheologov je odkrila ostanke mesta arheologi so jih odkrili z odkopavanjem; ekspr. vi imate drobne roke, jaz pa take lopate velike, široke roke, dlani; zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati; ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival
♦ navt. lopata sidra skrajni ploščati del kraka pri sidru; strojn. lopate zavite kovinske plošče v turbinskih strojih; vijačna lopata; zool. lopata končni ploščati del rogovja pri damjaku, losu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopáta -e ž (á) metati pesek z ~o; publ. zasaditi ~o začeti graditi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopáta -e ž
orodje s širokim listom in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sipkega materialapojmovnik
GLEJ ŠE: rezača, rezača, kolo3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

lopáta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopáta, f. 1) die Schaufel, der Spaten; lesena, železna l.; — eine schaufelartige Patsche, die Britsche, Cig.; — die Ruderschaufel, Mur.; — 2) die Wasserradschaufel, Cig., Jan., Dol.; kolo na lopate, ein unterschlächtiges Wasserrad, Cig.; — 3) = cokla, der Radschuh, C., Z.; — 4) das Schulterblatt, V.-Cig., Jan.; — der vordere Schweinsfuß, Goriš.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopàta -e ž lopata: Prednje nogé so práve lopate za kopanje [krtove] AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopata [lopáta] samostalnik ženskega spola
  1. lopata
  2. podplat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopata ž, F5, ama, amae, lopata, ſerp, ſerpíza, ena pogrèbna lopata; batillum, -li, lopata, veſliza, burkle, ẛa ogîn lopatiza, ogrébelza; infurnibulum, vel infurnium, lopár, pèzhna lopata; pala, -ae, lopata, lopár

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopata -e ž lopata: imà laſſye, kakor koisnske griue, ali ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie, kakor ene lopate tož. mn. (V, 444)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopata -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopata ► lȯˈpaːta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Lopata ► ▪lȯˈpaːta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopátati – glej lopáta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopáten -tna -o (ȃ)
pridevnik od lopata: lopatno kolo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopática -e ž (á)
1. manjšalnica od lopata:
a) otrok se igra s kanglico in lopatico; zajeti moko z lopatico / lopatica za pepel / vreči na krsto lopatico prsti
b) pomočiti lopatice vesla v vodo / mlinsko kolo na lopatice
// priprava za nalaganje jedi: obrniti zrezek z lopatico / lopatica za pecivo
2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita: delati z lopatico, ne s čopičem; lopatica za kitanje / zidarska lopatica zidarska žlica
3. parna, ploščata trikotna kost na zgornjem delu hrbta: bil je suh, da so mu lopatice kar štrlele; zlom lopatice
♦ alp. lopatica ploščati del cepina; bot. lopatica na vlažnih krajih, med grmovjem ali na sončnih pobočjih rastoča rastlina s srčastimi listi in rumenimi cveti, Ficaria; strojn. lopatice manjše zavite kovinske plošče v turbinskih strojih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopática -e ž
1.
majhna lopata; priprava za nalaganje, prelaganje jedipojmovnik
SINONIMI:
2.
orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kitapojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: lopata
GLEJ ŠE: kolo3, žlica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

lopática – glej lopáta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopática, f. 1) dem. lopata; kleine Schaufel, kleiner Spaten; — der Kohlenschieber, Jan. (H.); — die Wasserradschaufel, C.; — zidarska l. = žlica, die Maurerkelle, Cig., C.; — 2) die Klinke, die Radsperre am Webestuhle, Cig., Jan.; — 3) das Schulterblatt (scapula), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.); v lopatici me boli, C.; — 4) der Flossenfuß, Z.; — die Schwimmhaut, V.-Cig.; — 5) jeziček v piščali, Ip.-Erj. (Torb.); — 6) die Nestfeder, Cig.; ptiči so še v lopaticah, Brkini-Erj. (Torb.); — 7) der feigwurzelige Hahnenfuß (ranunculus ficaria), Cig., Jan., Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopatica ž, F6, batillum, -li, lopata, veſliza, burkle, ẛa ogîn lopatiza, ogrébelza; palmula, veſla lopatiza; pastillus, -li, ena lopatiza ṡa arznio; pinnae, loparji, ali daṡzhize na malinṡkih kolleſſih, lopatize; spatala, -ae, en takeshen mezhik, ali lopatiza; spatha, -ae, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopatica ► lȯˈpaːtėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopátiti – glej lopáta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopátka -e ž (á)
1. manjšalnica od lopata: otrok zajema pesek z lopatko
// priprava za nalaganje jedi: z lopatko nalagati cmoke na krožnik
2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita; lopatica: slikar s čopiči in lopatko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopátka – glej lopáta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopȃtka, f. 1) dem. lopata; kleine Schaufel, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Maurerkelle, Rib.; — 3) = lopatica 3), Jan.; — 4) der Löffelreiher (platalea leucorodia), Cig., C., Frey. (F.); — 5) der Rainfarn (tanacetum vulgare), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lópiti -im nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopúta -e ž (ú)
1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor: odpreti loputo na letalu; vzdignil je loputo in se spustil v klet; loputa v stropu
2. teh. vrtljiva plošča v cevi za reguliranje pretoka: pripreti loputo / dušilna loputa ki duši, zmanjšuje tok plina; zapiralna loputa; zračna loputa
3. del oblačila, pokrivala, ki se da zavihati: spustil je lopute kučme čez ušesa / hlače na loputo bavtaro
● loputa mlina na veter se je zlomila lopata
♦ anat. vsaka od mrenic, ki sestavljajo srčno zaklopko; bot. del, s katerim se glavičasti plod ob dozoritvi podolžno odpre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopúta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

meháničen -čna -o prid. (á)
1. ki poteka brez sodelovanja volje, zavesti: kmalu se je delu tako privadil, da so postali njegovi gibi čisto mehanični; mehanično ponavljanje
// ki ne temelji na vsebini: mehanično prenašanje zakonov biologije na področje umetnosti / samostalnikom, ki poimenujejo stvari, določamo spol po mehaničnem načelu po končnici; mehanično razumevanje navodil
2. povzročen, nastal s pritiskom, gibanjem: mehanični dražljaji / mehanično čiščenje obleke z drgnjenjem, krtačenjem, praskanjem / mehanične poškodbe poškodbe zaradi udarca, vboda, padca; mehanična zaščita zaščita pred udarci, vbodi, padci
3. teh. ki deluje samo ob uporabi sile mišic ali stroja: dleto, klešče, nož in druge mehanične priprave / mehanični globinomer
// ki deluje na osnovi prenašanja gibalne, zaviralne sile z vzvodi, drogovi, vzmetmi: mehanične priprave / mehanični brzinomer; mehanična lopata priprava z žico, ki jo v eno smer vleče elektromotor, za premeščanje, spravljanje sipkega materiala na kup; mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka; mehanične statve strojne statve; mehanična stiskalnica; mehanična tehnologija mehanska tehnologija; mehanična zavora
4. v zvezi mehanični servis, mehanična delavnica servis, delavnica, v kateri se popravljajo ali izdelujejo stroji, tehnične priprave: poleg nove bencinske črpalke so odprli tudi mehanični servis; vajenec v mehanični delavnici
5. nanašajoč se na gibanje in mirovanje teles ter na sile, ki to povzročajo; mehanski: trdnost, prožnost in druge mehanične lastnosti
♦ filoz. mehanični materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga svet z zakoni mehanike; glasb. mehanični instrument instrument, pri katerem nadomešča izvajalca poseben mehanizem; med. mehanična kontracepcija kontracepcija, pri kateri se uporabljajo sredstva, ki zadržujejo spermije; ped. mehanično učenje učenje brez razumevanja snovi; učenje, pri katerem se snov tako obvlada, da se lahko odgovarja brez razmišljanja, sklepanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Mestnik pri dvojini: »pri dveh rakih«

Zanima me, zakaj je pri samostalnikih prve moške sklanjatve v mestniku pravilna oblika npr. pri dveh rakih in ne pri dvema rakoma.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

metáča -e ž (á)
teh. lopata z listom, ki ima srčasto obliko in na zgornji strani ozek, navzgor zapognjen rob: metati pesek z metačo / lopata metača

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

modulárna plazôvna lopáta -e -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

natík -a m (ȋ)
1. glagolnik od natakniti ali natikati: natik na kavelj, kol
2. veja, okrog katere se ovija grah: prisekati natik
3. koničasti konec orodja, na katerega se pritrdi ročaj; nasadilo: natik pri pili / lopata z dolgim natikom toporiščem, ročajem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nèsestavljíva plazôvna lopáta -e -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nóč Frazemi s sestavino nóč:
bíti čŕn kot nóč, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, božíčna nóč, čez nóč, čŕn kot nóč, dán in nóč, kàkor dán in nóč, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], neúmen kot nóč, nóč in dán, pod pláščem nočí, poróčna nóč, prijáteljica nočí, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svéta nóč, velíka nóč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

od predlog

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ogrebalica [ogrẹ̑balica] samostalnik ženskega spola

lopata, greblja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ogrebljica ž, batillum, -li, lopata, veſliza, burkle, ẛa ogîn lopatiza, ogrébelza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

palẹ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pečopomba -i samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pečen1 prid., F2, aſsus, -a, -um, pezhen; infurnibulum, vel infurnium, lopár, pèzhna lopata

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plȃska, f. 1) das Klatschbrett (die Patsche, die Pritsche), Jan. (H.); — 2) lopata na veslu, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plazôvna lopáta -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plazôvna lopáta -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pogreben prid., F5, ama, -amae, lopata, ſerp, ſerpiza, ena pogrèbna lopata

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prstan m, F6, annularis digitus, parſt ẛa perſtan; annulus, perſtan; condalium, ena ſorta perſtana, zir teh perſtou; manus tornatilis, rokè kakòr ṡlati perſtani; pala, -ae, lopata, lopár, ta truṡhiza na parſtani, v'kateri je tá ṡhlahtni kamen; pala annuli, ladelz na parſtani, v'katerim kamen leṡhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rezáča -e ž (á)
lopata s koničastim ali ravnim listom za rezanje in obračanje zemlje: z rezačo obdelati zemljo / lopata rezača

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rezáča -e ž (á) lopata ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rezáča -e ž
lopata s koničastim ali ravnim listom za rezanje in obračanje zemljepojmovnik
SINONIMI:
lopata rezača, neknj. pog. lopata štiharica, neknj. pog. štiharica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

rigólanje -a s (ọ̑)
glagolnik od rigolati: rigolanje in priprava zemljišč za nasade; lopata, stroji za rigolanje / ročno, strojno rigolanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ročáj -a m (ȃ)
1. del priprave, zlasti posode, namenjen za držanje z rokami: prijeti za ročaj; bakeliten, kovinski, lesen ročaj; ročaj lonca, skodelice; ročaj noža; ročaj pri kovčku, torbici; svečnik z ročajem / lopata se je snela z ročaja držaja / zabosti nož v kaj do ročaja
2. manjša priprava za držanje, oprijemanje: potniki so se držali za ročaje / brv brez ročajev držajev
● udoben naslanjač z ročaji z naslonjalom za roke
♦ šport. konj z ročaji telovadno orodje z ročaji za gimnastične vaje, preskoke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sestavljíva plazôvna lopáta -e -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

snéžna lopáta -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

snéžna lopáta -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

srp m, F5, ama, amae, lopata, ſerp, ſerpiza, ena pogrèbna lopata; falcatus, -a, -um, krevlaſt kakòr en ſerp; falcifer, kateri koſſè, ali ſerpe noſſi; meſsoriae falces, ſerpi; secula, -ae, en ſhnizar, nóṡh ṡa reiṡanîe, en ſerp

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

srpica ž, F5, ama, amae, lopata, ſerp, ſerpiza, ena pogrèbna lopata; marra, -ae, ena matika, ali ẛarpiza, s'katero ſe pléve, koſſèr; runcina, -ae, ſerpiza, koſſèr; sarculum, matika, ſerpiza, zhekán [str. 194a ]; sarculum. ein Ege. matika, ſerpiza [str. 261b ]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

šavba1 [lopata] sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

štíharica -e ž (ȋ)
pog. lopata s koničastim ali ravnim listom za rezanje in obračanje zemlje; rezača: motika in štiharica / lopata štiharica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

štíharica -e ž (ȋ) neknj. pog. (lopata) rezača

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

šubla -e ž lopata (?): ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo tož. ed. (II, 312) V sloven. narečjih in v starejšem jeziku je beseda šubla znana le v pomenu ‛lopata’, ki pa ni ravno čevljarsko orodje. Izvor je v srvnem. schūvel ‛lopata’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tružica ž, F3, arca camerata, truṡhiza na raishi; loculus, enu maihinu meiſtize, ṡhkriniza, almariza, truṡhiza; pala, -ae, lopata, lopár, tá truṡhiza na parſtani, v'kateri je tá ṡhlahtni kamen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

túrnosmúčarska opréma -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

veslica ž, batillum, lopata, veſliza, burkle, ẛa ogîn lopatiza, ogrébelza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

veslica -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vêslo -a s (é)
na koncu v ploskev razširjen drog za poganjanje plovila z odrivanjem vode: potegniti vesla v čoln; odriniti čoln z veslom od brega; lopata, ročaj vesla / splavarsko veslo drog, ki ima na koncu pribito desko za krmarjenje; veslo z dvema lopatama; čoln na vesla / stružiti, tesati veslo
● ekspr. neutrudno je gonil vesla veslal
♦ navt. list ali pero vesla širši del vesla; steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vile vil množinski samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zímska pohódniška opréma -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žôlna1 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na] STALNE ZVEZE: črna žolna, lavinska žolna, plazovna žolna, siva žolna, zelena žolna
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlъna, hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna < pslov. *žьlna tako kot litov. gilnà, latv. dzil̂na < ide. *ghl̥náh2 iz *ghl̥nó- ‛zelen, rumen’ - več ...
Število zadetkov: 80