blizu predl., F
5,
ad, k', h',
bliẛu, do;
ad mare, bliẛu morja;
juxta, poleg, per,
bliṡu, ravn;
lunula, luniza, maizina luna
bliṡu mlaja;
nox intempesta, poṡnu
bliṡu pulnozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
cin m kositer:
koku ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru, Iupiter zin tož. ed. (II, 81) ← nem. Zinn ‛kositer’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
enajst nepreg. štev. enajst:
enajst im. mn. svesd, sonze, inu luna ſe ſo njemu poKlajnali ǀ kaj bomo rekli od S. Vrſhule, inu nje Tovarshiz enajst rod. mn. taushent Diviz ǀ Los je padel na Matthia, inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt daj. mn. Jogrom ǀ mu poſodish deſſet kron, ter more tebi anajſt tož. mn. povernit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
firteljc -a m 1. četrt, četrtina:
Luna katera ſdaj je polna, ſdaj en fertilz im. ed., sdaj nezh ǀ Kumaj poli firtilza rod. ed. ure na ſvoje grehe premislio ǀ kadar luna k'sadnimu firtilzu daj. ed. pride ǀ de bi vſak dan li en firtilz tož. ed. ure premislil taiſtu nebesku veſselje ǀ muhe, ali komarja nemorite en fertilz tož. ed. vre na vashom obrasu terpèti 2. četrt ure:
na gaugah bom en fertelz terpel martro → firtelj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
jemati jamljem/jemljem nedov. jemati:
kadar eden ſe poda kraſt, golufat inu drugem blagu jemati nedol. ǀ povedai ti meni, kej iemlesh 2. ed., de ty taku pogoſtim ſe opyanish ǀ ohernik, katiri golufash, po ſili iamlesh 2. ed. ǀ kodar hodi tabak jamle 3. ed., inu rajshi bi kroh, kakor tabak puſtil ǀ jamleio 3. mn. Kir morio, Kradejo, golufaio ǀ s'eno shlizo je vodò s'morja jemal del. ed. m ǀ tem vbogim ſim nyh blagu iemal del. ed. m ǀ Kadar ſo ludje … tu moje iemali del. mn. m se nei ſim ieſil ǀ ony ſo meſſu iamali del. mn. m, kuhali, inu jeidili dol(i) jemati 1. manjšati se:
kadar pak luna doli jamle 3. ed., ta shival slaba prihaia ǀ od kot pride de morje sdaj raſte, zhes en zhaſs ſupet dol iamle 3. ed. ǀ morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle 3. ed. 2. minevati:
ſe imamo varvat, de v' tei vishi nebomo sazheli doli iamati nedol. ǀ Svejt vpye, eſt doli iamlem: 1. ed. meſſu vpye, jeſt umadeshem ǀ de ſi lih vidio de vſak dan ſvejt dol iamle 3. ed., inu ſe zera, vener ludje she ble ga lubio gori jemati večati se, rasti:
ta ſonzhni prihot pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle 3. ed. ǀ kadar luna gori jamle 3. ed., taku tudi ta shjual na mozhnosti raste ǀ Ti vidish de edn v' blagi gori iamle 3. ed. ǀ sakaj raſteio, inu gorj iamleio 3. mn. v' gnadi Boshj ǀ bolezhina nej hotela nehat, temuzh je ſhe ble gori jemala del. ed. m, inu raſla ǀ de bi Vera Chriſtuſaua tulikajn gori ne iemala del. ed. ž konec jemati umirati:
bi vidil eniga petleria od sheje konz jemati nedol. ǀ od lakote je imel konz iemati nedol. ǀ od lakote Konz jamle 3. ed. ǀ od lakote, inu vbushtua konz iamleio 3. mn. ǀ ludje, inu shivina ſo konz iamali del. mn. m ǀ ludje, inu shivina ſo konez iemali del. mn. m ǀ od lakoti, inu reve ſo konz jemali del. mn. m slovo jemati poslavljati se:
prideio h' tei sadni ſmertni uri, kadar slavu jamleio 3. ed. ǀ S. Paulus, kadar je slavu jemal del. ed. m od ſvojh lubih Epheſerjou → jamati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
kolo -esa s 1. kolo:
vſe skuſi ſe obrazhaio, inu vertè kakor enu kolu im. ed. ǀ ſonze nej vekshi kakor enu kolù im. ed., luna kakor en taler ǀ y preproſti, inu nepametni ludje ſo enimu koleſſu daj. ed. perglihani ǀ ludje morio obrazhat tu kolu tož. ed. teh neſrezh ǀ enu malnsku kollu tož. ed., kakor ena shivina je mogal obrazhat 2. mučilna priprava v obliki kolesa:
Is tiga resbitiga koleſsa rod. ed. ſe spoſna S. Catharina ǀ Ene raijſhi ſe puste v'kolu tož. ed. upleſti, kakor de bi njega gnado sguble ǀ Ceſſar videozh ſtonovitnoſt S. Juria, ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu tož. ed. pervesat, inu na tla eno shaganzo polno shelesnih shpiz poſtavit, ter kollu tož. ed. ſo v' kroh verteli, de truplu pò shpizah ſe ſe je reſreſalu ǀ Ixion pak je na enem koleſsu mest. ed. perbit ǀ ti ſi, menil s' tem koleſſam or. ed. umorit S. Catharino ǀ ukupai poſtavite ponove, inu rashne, na katerih ſo yh shive pekli … koleſſa tož. mn. v' katere ſo yh pledli ǀ nej ſi vedil de v' koleſſah mest. mn. ſe najde ta leben
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
kolobár, -ára, (-árja), m. 1) der Kreisring, der Kreis; narediti k., einen Kreis bilden, Cig.; če se sumnji, da vedomec v katero hišo prihaja, napravi se na tleh krog ali "kolobar", Tržaška ok.-LjZv.; — der Hof um den Mond oder die Sonne, Cig. (T.); če ima luna kolobar, bo kmalu dež, Kr.; — der Ring, der Reif, C.; voščeni k., kreisrunder Wachsstock, ogr.-C.; runde Scheibe, Jan., C.; die Scheibe der Spule, das Spulrad, C.; — der Radmantel, Jan. (H.); — 2) der Umlauf, die Periode, der Turnus, Cig., C.; po kolobarju, turnusweise, DZ.; = na kolobar, Cig.; die Fruchtwechselwirtschaft, Cig., Z.; v kolobarju kmetovati = kolobariti, Vrtov. (Km. k.); — der Cyclus: solnčni k. (astr.), Cig. (T.); — grešni k. (circulus vitiosus), Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
krstnica1 ž, F
6,
cicindela, ẛlateniza,
kerſtniza;
lampyris, licht muck.
karſtniza;
lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena
karſtniza;
karstniza, nitedula;
nitedula, -ae, karṡtniza, en zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti;
nocticula, karſtniza: tudi tá od lune ponozhna ſvitloba: Luna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
kufer m baker:
ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru … Venus kuffer tož. ed. (II, 81) ← srvnem. kupfer ← poznolat. cuprum za lat. aes Cyprium ‛ciprski baker, bron’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
lep -a prid. lep:
ſilnu lep im. ed. m je bil S. Jerni, de ſi lih taku odert ǀ Nesrezhenu leip im. ed. m gvishnu je bil leta zhloveski pild ǀ sazhne gledat ta lepi im. ed. m dol. ſad, vidi de je lep beu, inu erdezh ǀ leta leipi im. ed. m dol. zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa im. ed. ž Gospa perkashe ǀ kaj s' ena lepa im. ed. ž reizh je leta ǀ Luna nej taku leipa im. ed. ž, de bi ſvoje leipote nesgubila ǀ tu nar nuznishi je tu lepu im. ed. s govorjenie ǀ na ohzet pres lepiga rod. ed. m shenitniga guanta je bil prishal ǀ ti sdej is tuoje lepe rod. ed. ž viſokusti v'blati tega madesha leshish ǀ vſe kar dobriga, lepiga rod. ed. s, inu nuzniga zhlovik shelejti more ǀ kar pak leipiga rod. ed. s, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ vſe kar lejpiga rod. ed. s imà na ſe poſtavi ǀ ſo jo perglihali tej lepi daj. ed. ž Danizi ǀ je bil nij perneſil roshe Nebeske, katere sò tak lep tož. ed. m duh imele ǀ vy ſe troshtate en leip tož. ed. m Svet Konz ſturiti ǀ raunu ta lepi tož. ed. m dol. navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam dal ǀ spodbodite vaſhiga lepiga tož. ed. m ži. kojna ǀ ta kateri hozhe eno lepo tož. ed. ž musiko Christuſhu dopadezho sturiti ǀ enu lepu tož. ed. s imè je bil nij dal ǀ Ta shival lammia imenovana ima enu lepù tož. ed. s oblizhe ǀ nej ſò venem lepem mest. ed. m Duori, ampak veni gorezhi hishi ǀ de bi Muſikonte v lepi mest. ed. ž odringi dershal ǀ s'suojm lepem or. ed. m duhom je bila pregnala ſmrad ǀ en gard zhern shivot s'lepem or. ed. m slatem shtukam pokriejo ǀ sklenem s'taistem lepim or. ed. m navukam ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo or. ed. ž pergliho ǀ s' tem lepem or. ed. s ſvitovajnam ǀ obedn s'lepem or. ed. s ozheſſam jo nepogleda ǀ sta dua lepa im. dv. m Angela k'meni prishla ǀ ugleda dua lepa tož. dv. m Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ tamkaj ſo bily ty lepi im. mn. m Pildiki ǀ bote vidili ene fantizhe, kateri ſo lepij im. mn. m kakor Angelzi ǀ nyh Hzhere ſo lepe im. mn. ž, offertnu guantane ǀ de ſi glih ſo lepè im. mn. ž vidit, vener ſo nerodovitne ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli, zitre, bobni, inu leipe im. mn. ž peiſſmi ǀ ſo kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa im. mn. s ǀ Kulikajn lepih rod. mn. mladenizhu, inu lepih rod. mn. Dekelz tebe poshlushajo ǀ en Kranzel s'lepih rod. mn. roſſiz spletem ǀ najde try lepe tož. mn. m slate denare ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt, v'lepe tož. mn. m guante ǀ more imeti te lépe tož. mn. m Pashete ǀ leipe tož. mn. m Altarie po goſſah dellaio ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe tož. mn. ž zherne Kakor ena golobiza ǀ k'snaminu te hualeshnosti lepè tož. mn. ž shenkinge v'kloshter ſo bily perneſli ǀ kadar ſvoje lepet tož. mn. ž+ piſsane peruti gleda ǀ je bila navajena po lepeh mest. mn. proſtorneh gradeh prangat ǀ v'lepeh mest. mn., inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ s'suojmi lepimi or. mn. beſsedami sledniga sapele ǀ s' lepimy or. mn. urshohi iskaſal, inu ſvishal primer.> gdu je lepshi im. ed. m kakor naſh zartani Iesus ǀ nèj lepshi rod. ed. ž, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej bilu lepshi rod. ed. ž Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi rod. ed./mn. ž pejſsmi smiſlit ǀ Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi rod. ed. ž ǀ lepshiga rod. ed. s inu kushtniſniga della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament ǀ de ſi lih veliku lepshi tož. ed. m ſlovenski jesik ſo imeli ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi, inu lepshi tož. ed. m samerkajte ǀ de bi ludie lepſhi tož. ed. ž perloshnoſt imeli ſe oskerbeiti ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi tož. ed. s ime, inu zhaſtishi Titil imeli dati ǀ tu lepshi tož. ed. s od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi im. mn. m, inu debelishi, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili ǀ Plinius pravi, de shenske Pershone zhe lepshi im. mn. ž ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ On drugazhi lepshi tož. mn. ž shenkinge je meni shenkal, kakor ſo lete tvoje presež.> Oh Abſolon! ti ſi bil ta ner lepshi im. ed. m v'Iſraelskim krajleſtvi ǀ kateri je ta nerlepshi im. ed. m pildik Nebeſhki ǀ ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi im. ed. ž shena ǀ Tu nar lepshi im. ed. s je ſvetloba pres katere vſe je gerdu ǀ naide polno almaro tiga ner lepshiga rod. ed. m kruha ǀ prezej sapovei ta nar lepshi tož. ed. m guant perneſti ǀ sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi tož. ed. m oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa ǀ poſſadite ga na mojga ner lepshiga tož. ed. m ži. kojna ǀ imaio to ner lepshi tož. ed. ž paklensko Gospodizhno perpelat ǀ je shkoda tu ner lepshi tož. ed. s shitu ſeshgati ǀ v'ta nar lepshi mest. ed. m guant ga pusti oblezhi ǀ Iſidora, katera v'ſvoj ner lepshi mest. ed. ž mladoſti je bila Nuna ratala ǀ je vumerla v' nje narlepshi mest. ed. ž mladoſti ǀ bi ſvojo mater zjeral s'to ner lepshi or. ed. ž lepoto ǀ ima ſtu tyh ner lepshyh rod. mn. Dekelz poslati ǀ okadi te ner leipshi tož. mn. m pilde ǀ Kadar nar lepshi tož. mn. ž beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo ǀ puſti priti Godize, inu te ner Lepſhi tož. mn. ž Dekelze ǀ imate te ner lepshi tož. mn. ž beſsedenjemu dati ǀ te nar lepshideshezhe tož. mn. ž+ vejize vkupaj sbere ǀ de ſi lih slep je te ner lepshi tož. mn. s della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo le-ta je lepa to ni verjetno:
na vuſs glaſs ſe ſaſmeja, ter pravi, leta je lepa de jeſt bom otroke imela, yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti, kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz z lepim zlepa:
de nemore nezh s' lepem, inu dobrem opravit ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ Kadar je vidil de nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit ǀ nei mogal slepem io potolashit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
lepota -e ž lepota:
nje lepota im. ed. je bila taku mozhnu ſalubleniga ſturila krajla Aſſuera ǀ ni lipota im. ed., ni blagu, ni slahnuſt ǀ tekò gledat Temiſtokla, kateri je bil en shpegu te lepote rod. ed. ǀ Luna nej taku leipa, de bi ſvoje leipote rod. ed. nesgubila ǀ nej mladoſti bres ſtaroſti, nej lipote rod. ed. de bi garda neratala ǀ my ſe vezh nezhudmo ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti daj. ed. te lune ǀ v'grehah shivel, inu lepoto tož. ed. zhlovesko je sgubil ǀ v'offert, inu v'lepoto tož. ed. ſe salubio ǀ nedolshnoſt, inu lepeto tož. ed. obeden drugi Svetnik, ali Svetniza nej ſò imeli ǀ prezej ſvojo muzh, inu lipoto tož. ed. sgubjj ǀ bomo ushivali mladoſt bres ſtaroſti … leboto tož. ed. bres tadla ǀ ſo vidli Tempel v' Jeruſalemi, katirimu v' lepoti mest. ed., inu v' shlahnuſti nej bilu na ſvejtu gliha ǀ de bi ſe hotela njemu v' ſvoj lipoti mest. ed. prikasat ǀ Anaſtasius pravi zhlovik is ſuoio lepoto or. ed., inu shlahtnustio premaga semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ te imenovane lepote im. mn. ſo ena garda perſt ǀ zartanu detetce Ieſuſika vezh lubio, kokar vſe shazhe, inu lepote tož. mn. tiga suèta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
lúna, f. der Mond; prva, zadnja l., erstes, letztes Viertel, C.; mlada, polna l., Neu-, Vollmond, Cig., Jan.; — slepa l., der Nebenmond, Jes.; luna ga nosi, er ist mondsüchtig, Gor.; — ali te luna trka? bist du verrückt? was ficht dich an? Jan.; l. ga šeška, er ist in Melancholie verfallen, Met.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Luna [lúna]
samostalnik ženskega spolaZemljin satelit, Mesec, Luna
PRIMERJAJ: Mesec2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
luna ž, F
12,
eclipsis, ſonzhnu, ali
lune merknenîe;
interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar ſe
luna ponovy, ali mlady;
intermenstruus, -a, -um, kadar je pomrak, nova
luna, kadar
luna k'ſonzi pride;
luna, -ae, Luna, méſſez;
lunae coitus, mlai, mlada
luna;
lunatus, -a, -um, obdélan kakòr ena poloviza
lune;
lunula, luniza, maizina
luna bliṡu mlaja;
nocticula, tudi tá od
lune ponozhna ſvitloba:
Luna;
nox illunis, núzh pres
lune, temma;
plenilunium, -ÿ, polna
luna, ali meſſiz, ṡzhyp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
luna -e ž luna:
kadar je polna luna im. ed., ta shival taku mozhna rata, de nej mozhnusti de bi jo mogla premagat, kadar pak luna im. ed. doli jamle, ta shival slaba prihaia, kadar luna im. ed. k'sadnimu firtilzu pride, takrat ta shival taku ſlaba rata, de ſledna ſtvar jo lahku premaga ǀ Kadar ſonze, lunac im. ed., ſvesde, inu nebu bi semli na pomozh ne prishli, ona bi nemogla roditi ni sheliszhe, ni ſadu, ni shita, ni vina ǀ my ſmo pres gnade Boshje, kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana pres lune rod. ed. ǀ per ſvetlobi te lune rod. ed. ſe je vshpegu gledala ǀ ta Modri ſalamon je bil Mario Divizo perglihal luni daj. ed., inu ſonzu ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno tož. ed., ſonze, inu Nebu gleda ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci inu na luni mest. ed. ǀ per luni mest. ed., inu ſvejsdah imà ſvoje prebivalszhe ǀ Bug, kateri je ſtuaril ta shroki, inu proſtorni ſvejt s' ſonzam, s' luno or. ed., inu s' ſvesdami pokrit ǀ Maria Diviza ſe je prikasala obuta s'luno or. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
lúnica, f. dem. luna.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
lunica ž, lunula, luniza, maizina luna bliṡu mlaja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
majcen prid., lunula, luniza,
maizina luna bliṡu mlaja
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: majcen prid., lychnis majzenu ſhelshe Scopoli
[501: Lychnis. Carniol. Scheiffen ſchelze; v seznamu Nom. Carn. Schaiffen ſchelze; Pohlin je Scopolijev Schaiffen (žajfen) sprevrgel v Majzenu. Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 246, ima za lychnis ime lučica.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
manj [mȁnj]
prislovmanj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Mars2 m zemljepisno lastno ime
Mars:
ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru, Iupiter zin, Saturnus sfinz, Mars im. ed. sheleſu (II, 81) ǀ De ſvesda Iupiter imenovana oſsemdeſset krat ie vekshi kakor ſemla. De ſvesda ſaturnus pet, inu devedeſsetkrat. De mars im. ed. duakrat De ſvesda Venus je malu majnshi kakor ſemla (II, 472) Márs, četrti planet našega osončja, v rimski religiji posvečen bogu Marsu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
méjsec in mésec -a m 1. mesec, nebesno telo: Luna Mejſzecz KMS 1780, A7; Mejſzecz Hold KM 1790, 92(a); Szuncze, mejſzecz naj ſzvejti KŠ 1754, 245; i mejſzecz nedá ſzvetloſzti ſzvoje KŠ 1771, 81; Mejſzecz ſzvoje ponávlanye BKM 1789, 5; Nej nyemi trbej mejſzecza KŠ 1754, 273; je ſztvouro Boug mejſzecz KM 1796, 4; vidim mêszecz TA 1848, 7; mêszec AIN 1876, 11 2. časovna enota: Menſis Mejſzecz KM 1790, A8; Mejſzecz Hónap KM 1790, 94; Hónap, mêszec AIN 1876, 42; Ivánscseka Mejſzecza 29toga dnéva KM 1796, 131; vu 7-leti, na 6. mejſecz Proſzincza KŠ 1771, 432; Nero od pörgarov na drügi mejſzecz nagányani ſze je vmouro KŠ 1771, 433; ete meszec szlednye dni AI 1875, kaz. br. 8; prisesznom meszeci AI 1875, kaz. br. 8; kaj ſzo eſcse ſtirje mejſzeczi KŠ 1771, 276; terjé mêsecje spádnejo BJ 1886, 36; edno leto i séſzt mejſzeczov KŠ 1771, 398; Oh keliko mejszeczov KM 1783, 198; Dnéve zdr'závate, i mejſzecze KŠ 1771, 565
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Merkurius2 m zemljepisno lastno ime
Merkur:
ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru … Mercurius im. ed. shivu ſrebru Merkúr, Soncu najbližji planet, v rimski religiji posvečen bogu Merkurju
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Mesec2 [mẹ̑sǝc]
(Mensec, Mesenc) samostalnik moškega spolaZemljin satelit, Mesec, Luna
PRIMERJAJ: Luna
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
mesec1 m, F
6,
halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli
meiſza, ali ſonza vidi;
intermestris, -re, mlad
méſſiz;
luna, -ae, Luna,
méſſez;
lunaris, -re, méſſîzhnu, kar
k'méṡzu ſliſhi;
neomenia, mlai, mlád
méſſiz;
plenilunium, -ÿ, polna luna, ali
meſſiz, ṡzhyp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
mlȃd, mláda, adj. jung; mlada leta, die Jugendzeit; od mladih let, von Jugend auf; = od mladih nog; = iz mladega, Cig., Jan., M.; = iz mlada, Jan., Mik.; (pomni: od mladiju, Trub.); — mlada, die Braut, Dol.-Cig., BlKr.; — mladi mesec, mlada luna, der Neumond; mlada nedelja, der erste Sonntag nach dem Neumonde; — frisch, neu: mlad sneg, frischer Schnee; mlad kruh, frisches Brot, Cig.; — compar. mlȃjši, mlȃji.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
mlad prid., F
40,
acunabilis, od ẛibike, od
mladih nóg;
dentatio, raſtenîe teh ẛoby
mladim otrokom;
depuber, vel depubis, cilú
mlád;
infantes, mladi ne govorèzhi otroci;
lunae coitus, mlai,
mlada luna;
nefrens, -dis, enu
mladu praſſè;
neomenia, mlai,
mlád méſſiz;
pipiones, mladi golobzi;
tener, -ra, -rum, ſuptyl,
mlád, mekák, zartliu
- mlajši , F2, frater minor natu, tá mlaiſhi brat; junior, mlaiſhi
- najmlajši , frater minimus, tá nar mlaiſhi brat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Trenta, Soča-Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
mladiti se nedov., interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar
ſe luna ponovy, ali
mlady
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
mlaj [mláj]
samostalnik moškega spolamlaj, tj. luna, ko je zatemnjena vsa njena površina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
mlaj m, F
6,
coniunctio lunae, mlai;
interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar ſe luna ponovy, ali mlady;
lunae coitus, mlai, mlada luna;
lunula, luniza, maizina luna bliṡu
mlaja;
neomenia, mlai, mlád méſſiz;
novilunium, mlai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
močnost -i ž moč:
ta shival taku mozhna rata, de nej mozhnusti rod. ed. de bi jo mogla premagat ǀ To veliko mozhnust tož. ed., inu nuz premiſhlovajna Boshijh sapuvidi je dobru poſnal Krajl David ǀ kadar luna gori jamle, taku tudi ta shjual na mozhnosti mest. ed. raste
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
mŕčati 1., -ím, vb. impf. 1) sich verfinstern, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); solnce mrči, C., Notr.-Levst. (M.); luna mrči, C.; luna začne mrčati, Nkol.-C.; — 2) trübe sein (vom Wetter), SlGor.-C., Z.; — 3) launen, übler Laune sein, Guts., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
mŕkati, mȓkam, vb. impf. 1) sich verfinstern: solnce luna mrka; m. se, dämmern, Abend werden, C.; — 2) blinzeln, Mur., Met., Mik.; z očmi m., mit den Augen winken, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
oblačilo -a s oblačilo:
leto nedolshnoſt pomeni tu mashnu oblazhilu im. ed. ǀ oblezhilu im. ed. pak je poſtalu belu kokàr ta padani ſnèh ǀ sa ſrezniga ſe shtima, kateri njega oblazhila rod. ed. ſe more dotekniti ǀ sa volo nje lepu dishezhiga oblazhila rod. ed. ǀ kugla prebye shelesnu oblazhilu tož. ed., ſuknio, inu ſraizo ǀ kodar ie imel pojti enij ſo ſvoje oblazhilu tož. ed. pò poti resgrinali ǀ pred ſpovednikam tuoje oblazhilu tož. ed. preminish ǀ v'Slatem oblazhili mest. ed. ǀ s' ſvojm ſrebernem, inu slatem oblazhilam or. ed. sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ na pot ſo reſgrinali ſvoje oblazhila tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ostati -anem dov. 1. ostati:
on bi bil imel per njemu oſtati nedol. ǀ ta kateri nemore oſtat nedol. nej grè ǀ vſelej per dobizhku ostanesh 2. ed. ǀ tordouraten, inu ſtonoviten oſtanesh 2. ed. ǀ nihdar ſe nepreminj, temuzh vſelej enak oſtane 3. ed. ǀ tedaj sklenenu ostane 3. ed. deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ v' tebi druſiga neoſtane +3. ed. ampak koſty te poſvejtne zhaſti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane +3. ed. v'poſsodi ǀ raishi letukaj sa volo nashe shivine oſtanemo 1. mn. ǀ aku pak doma oſtanete 2. mn., ſtu, inu ſtu skerby vam ſe po glavi meisheio ǀ vſe reue pred dauri oſtaneio 3. mn. ǀ v' temmi ſvoje nevere oſtaneo 3. mn. ǀ kateri v'grehu ostanejo 3. mn. ǀ frishni, inu veſseli ostaneio 3. mn. ǀ tiga kateriga ſadene rata bogat, tij drugi oſtanio 3. mn. ſiromashki ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo +3. mn. ǀ ſonze, inu luna nikuli na enem mejſti, neoſtaneio +3. mn./dv. ǀ nehodi k'njemu ampak do vekoma oſtani vel. 2. ed. v'pakli per meni ǀ Sledni oſtani vel. 2. ed. v'ſvojm ſtanu, inu shivj, kakor ſi dolshan shiveti ǀ ostani vel. 2. ed. letukaj, sakaj bo bulshi sa tebe ǀ nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo vel. 1. mn. v'tej gardi shivinski podobi ǀ Oſtanite vel. 2. mn. s' Bugam moja luba shlahta ǀ oſtanite vel. 2. mn. letukaj, nikar mene nasapuſtite ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite vel. 2. mn. ǀ niſku miſli moje danaſs oſtaníte vel. 2. mn. ǀ de bi v'gnadi tuojga ſtuarnika oſtal del. ed. m ǀ aku doma bode ostal del. ed. m ǀ kamen na kaminu bi neoſtal +del. ed. m ǀ kadar bi jeſt na ſemli pres tebe odſtal del. ed. m, nihdar vezh bi nemogal potroshtan biti ǀ obena hisha cella nej bila oſtala del. ed. ž ǀ kar je taiſtem oſtalu del. ed. s, ſo ny dali ſa koſſilu ǀ Rimsku krajlevuſtvu je tebi danu, ter per tvojmu Rodu bò oſtalu del. ed. s ǀ vashe ſerze … v'Boshij shlushbi do Konza bo ostalu del. ed. s ǀ kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru neoſtalu +del. ed. s ǀ kakor en jetnik bodo vſelej saperti oſtali del. mn. m ǀ de bi ob taiſti uri nefalili, inu s' vezhnem shpotam neoſtali +del. mn. m ǀ ſame shene ſo bile ſtonovitne per Chriſtuſu oſtale del. mn. ž ǀ ſo bile oſtale del. mn. ž/s ſelene pereſſa tiga ternia 2. postati:
nej zhudu tedaj aku nedoſeshete, kar proſsite, ampak de she reunishi, inu nesrezhnishi oſtanete 2. mn. ǀ nekatere od velike bolezhine mertve oſtaneo 3. mn., kakor Rachael Jacoba Patriarca Shena ǀ letu meſtu ſe je bilu poderlu, inu puſtu oſtalu del. ed. s ǀ Hisha ſe je bila poterla, inu vſy njegovi lubi otrozi ſo bily mertvi oſtali del. mn. m → ostaniti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
poklanjati se -am se nedov. priklanjati se:
G: Bogu v'oblizhe pluva, inu hudizhu ſe poklajna 3. ed. (I/1, 10) ǀ enajst svesd, sonze, inu luna ſe ſo njemu poKlajnali del. mn. m (I/2, 104) ǀ bom li jest, inu tuoja matti, inu tuoij Bratje prishli, inu ſe bomo pred tabo poKlajnali del. mn. m (I/2, 104)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
pȏłn, adj. voll; poln sod; polna skleda juhe; polno šako, pest, peščico moke komu dati; drevo je polno sadja; p. uši; p. bradavic; vse polno je ljudi, es wimmelt von Menschen; Stoji vrtec ograjen, Polno rožic nasajen, Npes.-K.; polno me je česa, ich bin mit etwas angefüllt, Cig.; polno me je upanja, ich bin voll Hoffnung, C.; polna luna, der Vollmond; ob polnem, bei Vollmond, C.; polni zbor, die Plenarversammlung, Cig. (T.); v polnem zboru, in pleno, Cig.; polne mere ali vage, vollwichtig, Cig., Jan.; poln ogel, eine Vollecke, Cig. (T.); čep gre na polnem v sod, der Zapfen schließt vollkommen dicht, vzhŠt.; — inhaltsreich, massiv, Cig.; polni nagelj, die Doppelnelke, Cig.; polna senca, der Kernschatten, Cig. (T.); polna svetloba, das Schlaglicht, Cig. (T.); polnega naglasa, hochtonig, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
poln prid., F
31,
aestuosus, vrózh,
puln vrozhuſti;
astrifer, poln ṡvéṡd, ṡvésdnoſhai;
copiosa civitas, méſtu vſiga
polnu;
plenilunium, -ÿ, polna luna, ali meſſiz, ṡzhyp;
plenus, -a, -um, poln, polhin, obilin;
somno gravatus oculus, okú
polnu drémute;
urbs turrita, enu méſtu
polnu turnou;
prim. polhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
pomrak m, F
2,
crepusculum, vezherni, inu vjuterni mrák,
pomrak;
intermenstruus, -a, -um, kadar je
pomrak, nova luna, kadar luna k'ſonzi pride
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ponočen prid., F
2,
nocticula, tudi tá od lune
ponozhna ſvitloba: Luna;
noctivagus, -a, -um, ponozhni ṡhterzar, nozhni klateṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ponoviti se dov., F
2,
interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar
ſe luna
ponovy, ali mlady;
reformari, ſe ponoviti, odvreizhi, ſluṡhbó preminiti, ſe popraviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
premladíti, -ím, vb. pf. verjüngen; p. se, sich verjüngen; ko se luna premladi, beim Eintritt des Neumondes, Jan.; — auffrischen: p. ol, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
razluštati -am dov. razveseliti:
hitru pretezhe vſe kar zhloveka na semli reslushtat nedol. more ǀ Kej ſte sdaj vy, Kateri druſiga ne yſzhete, inu neſhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s'temi prepovedamini lushti reslùshtat nedol. ǀ ta S: Sacrament je roſha, je luna, je ſonce, je vinu, je shlahtni kamen, reslushta 3. ed., inu oskruni ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo, reſveſſelio, inu reſlushtaio 3. mn. ǀ Mana katero G. Bug je Israeliterjom poshlal je, v'ſebi vſe slatkuſti imela, inu vſakiga po njega voli naſſitila, inu reslushtala del. ed. ž ǀ s'katerimij na ſemli ſe ſo reslushtali del. mn. m ǀ veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile, inu reslushtale del. mn. ž te Nebeſke razluštati se nasladiti se, naužiti se naslade:
tvoje ozhy katere v'nesramnih pogledah ſe ſo reslushtale del. mn. ž, do vekoma bodo te ſtrashne hudizhe gledale → lušt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
sanjati -am nedov. sanjati:
ponozhi je ſajnal del. ed. m, de ſe na lovu najde sanjati se sanjati se:
kadar nimu ſe ſaina 3. ed., de ſe v'shpegu gleda, de shena mu bò eniga Synu rodila ǀ kar zhlovik cell dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna 3. ed. ǀ eno nuzh ſe je ſajnalu del. ed. s timu mladimu, inu nedolshnimu Iosephu, de enajst svesd, sonze, inu luna ſe ſo njemu poKlajnali ǀ Enimu ſe je ſainalu del. ed. s, de enu slatu jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ ſe taiſtim sdy, kakor de bi ſe kaj ſainialu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Saturnus2 m zemljepisno lastno ime
Saturn:
koku ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru, Iupiter zin, Saturnus im. ed. sfinz (II, 81) ǀ De ſvesda Iupiter imenovana oſsemdeſset krat ie vekshi kakor ſemla. De ſvesda ſaturnus im. ed. pet, inu devedeſsetkrat (II, 472) Satúrn, šesti planet našega osončja, v rimski religiji posvečen bogu Saturnu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.-Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.-M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
sonce -a s sonce:
Ob zhaſsu pak te britke martre, inu grenke ſmerti Christuſa Iesuſa tu ſonze im. ed. je bilu od shalosti omedlelu ǀ Na taisti dan Sonze im. ed. bo Kryvavu ratalu ǀ ta S: Sacrament je roſha, je luna, je ſonce im. ed. ǀ Sonzhe im. ed. nepoterbuje vekshi ſvetlobe ǀ telu ſe bo ſvitilu, kakor tu rumenu ſonzhe im. ed. ǀ je bila Svetleishi kakor tu rumenu ſouze im. ed. m ǀ preusetnu do ſonza rod. ed. je hotel letejti ǀ danaſs ſe je perkaſala ta lepa saria tiga vezhniga sonza rod. ed. ǀ sapovej ſonzu daj. ed., inu ſe ustonovj ǀ Lippomanus S. Archangela Michaela pergliha Sonzu daj. ed. ǀ satorai yh polsdigne K'ſonzu daj. ed. ǀ ſo ſvejsdam, inu nikar ſonzi daj. ed., ali Luni perglihani ǀ je bil k' shlushbi tiga zhloveka ſtvaril vus volni ſvejt Angelom sapovedal de ga imaio varvat, nebeſſam de ga imaio ohranit, Sonzi daj. ed., inu luni de mu imaio ſvetiti ǀ nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze tož. ed., inu Nebu gleda ǀ on je bil v'stonovil sonze tož. ed. na Nebeſsih ǀ ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce tož. ed. gledat ǀ aku biſtru v'ſonze tož. ed. gleda ǀ po lejti zellidan na ſonzi mest. ed. dellamo ǀ Se bodò zhudeſſa godila na Sonzi mest. ed., inu na Luni ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci mest. ed. inu na luni ǀ vſe skuſi po Sonzu mest. ed. ſe obrazha ǀ pred ſonzam or. ed. je gori vſtal ǀ s' ſonzam or. ed. je bila oblezhena, s' luno obuta ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza im. mn. ſe ſo na Nebeſijh perkasale ǀ G. Bug je bil iſvolil try ſvete shene, katere ſo ſe sfetile kakor try Sonze im. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
spreminjati [spremínjati spremínjam]
nedovršni glagolspreminjati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
srebrn -a prid. srebrn:
Cain od sazhetka je bil slat, inu ſrebern im. ed. m sa volo njegove nedolshnoſti ǀ leta je vshe ſgubil slatu, inu je li ſrebern im. ed. m ǀ samerka Capitan de ta ſreberna im. ed. ž skleda je njemu ukradena ǀ Pride ena muha veno leipo piſſano kambro, v' kateri ſe najde veliku ſreberne rod. ed. ž, inu slate poſſode ǀ eno ſreberno tož. ed. ž shledo je bil ukradil ǀ s' ſvojm ſrebernem or. ed. s, inu slatem oblazhilam sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ imà duej trobenti ſreberni tož. dv. ž puſtiti sliti ǀ taiſte ſtebri ſo bily ſreberni im. mn. m ǀ na majſti slateh, inu ſrebernih rod. mn. danariou ſo vſſiniate danarie imeli ǀ molio leſſene, shelesne sreberne tož. mn. m, inu slate Pilde ǀ je bila tudi te slate, inu ſrebrne tož. mn. m malike, ali Bogove vſela ǀ ſreberne tož. mn. ž podkuvi, inu bersde ſo imeli ǀ v' ſrebernih mest. mn., inu v' slatih kelihih ǀ v'srebernih mest. mn., inu v'slatih sKledah ga goſti ǀ beſſede eniga Miniha Angel je s'slatimi pushtobi piſſal, tiga drusiga Miniha s'ſrebernimi or. mn. pushtobi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
srebro -a s srebro:
ner shlahtnishi je ſlatu, inu ſrebru im. ed. ǀ De bi jest ſi sadubil vezh slatà, inu ſrebra rod. ed. Kakor Themiſtokles ǀ tulikajn slata, inu srebra rod. ed. ſo ony udobili ǀ Jeſt vezh lubem en koſſ slata, inu ſrebrà rod. ed., kakor Tebe ǀ ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru tož. ed. ǀ hudizh pravi nelubi Boga, ampak ble lubi slatù, ſrebrù tož. ed., inu taiſto ſmerdliuo perſono ǀ ſa ſrebram or. ed. bron, ſa bronam shelesu ǀ naſſ oſkerbj, s' dobrem ſadom, s' ſrebrom or. ed., inu s' ſlatom ǀ s'ſlatam, inu s'ſrebram or. ed. živo srebro živo srebro:
ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, Mercurius shivu ſrebru tož. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ščep [ščə̏p ščǝpȁ]
(ščip) samostalnik moškega spolamlada luna, mlaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ščȋp, m. 1) der Kniff, der Zwick, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) die Prise, Rib.-Mik.; — 3) der Vollmond; ščip je; o ščipu; luna gre v ščip, je v ščipu, der Mond ist voll, Cig.; prim. 2. ščep 2); — 4) neka vinska trta: der Mosler, Radgona (vzhŠt.)-C.; (prim. šipon).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ščip m, plenilunium, -ÿ, polna luna, ali meſſiz,
ṡzhyp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
šę̑škati, -am, vb. impf. 1) mit einer Peitsche o. Ruthe schlagen, züchtigen, Mur., Cig., Jan., Lašče-Erj. (Torb.); — luna ga šeška, er ist tiefsinnig, melancholisch, Mur., Met.-Cig.; — durchhecheln (fig.): v zabavljicah š. žene, Glas.; — 2) = prežati pri kaki pojedini (pos. pri svatovščini), Cig., Polj., Notr., Goriš.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
štirinajsti štev. štirinajsti:
Luna pak je polna ta shterynaiſti tož. ed. m dan (III, 607) ǀ NA SHTIRINAISTO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI (I/2, 67) → šterna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ta2 ta določni člen (
ta):
Jubal je bil ta im. ed. m pervi, katiri ſi je bil ſmislil Muſico ǀ kateru prepovej ta im. ed. ž sheſta ſapuvid Boshja ǀ tu im. ed. s ſonze je bilu od shalosti omedlelu ǀ beſsede tiga rod. ed. m dobrutliviga Dauida ǀ s'temy negnusnimy gobamy tega rod. ed. m greha ſo obdani ǀ je bil s'tiga rod. ed. m veſseliga Paradisha stepen ǀ lastnust te rod. ed. ž semle na ſe potegne ǀ jest gori hozhem vſtati s'te rod. ed. ž jame te rod. ed. ž nezhistosti ǀ Pishe Nicolaus Leonicenus, de en gvishen folk iste +rod. ed. ž shlahtne Grekish deshele ſo bili zhes morje ſe prepelali ǀ od tiga rod. ed. s prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ kashel tjga rod. ed. s marmrajna ǀ kar je sgubil v'tem zhaſſu tega rod. ed. s ſaurashtua ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna urata tigá rod. ed. s meſta Gaza ǀ ſo vun shli s'tiga rod. ed. s zhistiga Telleſsa Marie Divize ǀ vinu resfrisha tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu daj. ed. m bolnimu ǀ ſvojga Nebeshkiga shenina pergliha timu daj. ed. m grosdu Botrus ǀ ſdai nezhe tjmu daj. ed. m reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor edn ſe h'temu daj. ed. m S: Sacramentu prebliſha ǀ ſe je bil podstopil pojti k'temu daj. ed. m S. Preroku Samvelu ǀ eden k'timu daj. ed. m drugimu je djal ǀ pruti tei daj. ed. ž deshele te oblube ǀ k' tey daj. ed. ž dushi pravi ǀ keha polna kryvizhnih ludy k'tej daj. ed. ž grenki ſmerti obſojenih ǀ preusetnu ſe je bil podstopel h'tej daj. ed. ž Skrinij Boshij perblishat ǀ je poshilal v'shulo h'tei daj. ed. ž nepametni shivini ǀ Iudith je opominala k'tei daj. ed. ž Sueti, inu nuzni pokuri ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu daj. ed. s martvimu truplu ǀ vaſs bo s'tiga reuniga ſvejta h'timu daj. ed. s nebeshkimu veſseliu poklizal ǀ Luna pak je polna ta tož. ed. m shterynaiſti dan ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta tož. ed. m vezhni ogin vurezhi ǀ tiga tož. ed. m ži. punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil ǀ ta nedolshni, ſa tiha tož. ed. m ži. dolshniga, bò mogal vmrejti ǀ Eua kadar je bila tega tož. ed. m ži. praviga Synu porodila ǀ Mojſses je bil sturil to tož. ed. ž skrinjo Boshjo poslatiti ǀ vaſs bode v'to tož. ed. ž paklensko jezho vergal ǀ ta mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato +tož. ed. ž nepokorno ǀ takushnim per Misi tu tož. ed. s pervu mejstu ſo dali ǀ S. Paulus je bil v'tu tož. ed. s Meſtu Athenes prishal ǀ vtu +tož. ed. s Meſtu Rages ǀ po tem mest. ed. m gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ kar je sgubil v'tem mest. ed. m zhaſſu tega ſaurashtua ǀ Vashe trupla gnieio v' tei mest. ed. ž zherni semli ǀ v' tey mest. ed. ž slati Moshtranzi ǀ v'tej mest. ed. ž slati Mohtranzi, katera ſtoy na S. Misi tiga Altarja ſe najde ena takushna arznia ǀ Prerok Danjel nej bil od levu v'tei mest. ed. ž Babilonski iami reſtargan ǀ Hoſanna v' ti mest. ed. ž viſſokuſti ǀ nah po tem mest. ed. s bodezhijm ternu ſe vala ǀ pò tim mest. ed. s meſti Jeriho hodit, inu prangat ǀ v'tem mest. ed. s Mesti Taranto, anno 1531. En Gospud dolgu zhaſsa je neuarnu bolan leſhal ǀ Kadar bi v'ten mest. ed. s mesti eno lushtno komedjo komedianti dershali ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem or. ed. m greshnom, kadar moli ǀ sakaj li po tem or. ed. m semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem or. ed. m dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ je ovarval shpansko deshelo pred to or. ed. ž ſaurashno vojsko teh Samurizou ǀ s'to or. ed. ž nasramno loterzo Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ Sto +or. ed. ž ner lepshi tanzhizo ſo bily ogvantani ǀ My ſe hozhemo ſtem +or. ed. s ner bulshem vinom napolniti ǀ en ſam syn je njega laſtni, ta im. dv. m druga dua pak de ſta pankarta ǀ vſy ſo bili v' tejh mest. dv. meistah ſodomi, inu v' Gomori sgoreli ǀ pride v'Rim, kir ty im. mn. m nar grosovitnishi Ajdij ſo regerali ǀ ti im. mn. m povableni samerkajo, da taistim levom sobi ſo bilij polomneni ǀ kateriga nuzh, inu dan tij im. mn. m Chori teh Angelou zhastè ǀ tj im. mn. m gmain ludje pak de njimaio nenuznu Stati ǀ lete ſo bile te im. mn. ž nar vezhi loterze tiga ſvejta ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh rod. mn. ſaurashnikou prelili ǀ Tem ſgublenem je pravi pot prutu desheli tyh rod. mn. isvolenyh ǀ njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih rod. mn. Isvolenijh ǀ shibo tijh rod. mn. shtrajfing v'rokah dershi perprauleno ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh rod. mn. nagnuſnih lushtu sapelati ǀ na uogeleiih tiih rod. mn. gaſs ǀ vſi Chori the rod. mn. Angelu ſe ſo veſselili ǀ v' shtazunah tes rod. mn. kupzou ǀ s'teh rod. mn. creatur katere je Bug ſtuaril ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh rod. mn. pravizhnih ǀ per tih rod. mn. ledig nemore prebivat ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem daj. mn. reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ vezh savupal, kakor tim daj. mn. drugem ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti, inu tijm daj. mn. zhistim tij vezhni troshti ǀ ſe oberne h'tem daj. mn. drugim ter pravi ǀ tize shive, ſo k'tem daj. mn. smalanem letele ǀ gauge nej ſo sa te tož. mn. m velike taty, ampaK sa te tož. mn. m maihine ǀ ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te tož. mn./dv. s ſlatke imena Iesus, Maria ǀ voda te tož. mn. ž lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne ǀ v'te tož. mn. ž narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali ǀ Katere G. Bug je postavil regierat te tož. mn. s Krajlestva ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te mest. mn. pravizhneh ǀ v'teh mest. mn. ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti ǀ pred temi or. mn. deshelskimi gologlavi morite ſtati ǀ S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy or. mn. pohleunimy ta ner pohleunishi ǀ shpegaio sa timi or. mn. drugimy ǀ eden v' mej timy or. mn. vishishimy Gospudy ǀ s'temy or. mn. negnusnimy gobamy tega greha ſo obdani ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi or. mn. greshnimi ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij or. mn. negnuſnimij gobamij shtrajfal ǀ Bug yh je bil s'timy or. mn. gorezhni Kazhamai oſtraſil ǀ je bila ena slata misa s'timi or. mn. nar shlahtniſhimi kamini shtikana
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
taler -ja m krožnik:
de ſonze nej vekshi kakor enu kolù, luna kakor en taler im. ed., ſvesde kakor ena krona (II, 472) ǀ na vſaketeram taleriu mest. ed. je bil en Pushilz (V, 80) ǀ ble ſe poflisash sklede, inu tallerje tož. mn. zhiſte, inu snashne imeti ← bav. nem. Taller ‛krožnik’ ali neposredno ← it. tagliere ‛kuhinjska deska za rezanje’ < vlat. *tāliātōrium k lat. tāliāre ‛cepiti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
tŕkati, tȓkam, vb. impf. klopfen, pochen; na okno, na vrata t.; — iti in t., kleinschrittig gehen, C.; — grlica trka (girrt), C.; — stoßen, anstoßen: s kozarci t.; s pirhi t., Gor.; (prim. turčati); — mit den Hörnern stoßen (vom Kleinvieh), Cig.; t. se, sich stoßen; ovni, kozli se trkajo; — luna ga trka, er ist mondsüchtig, C., Notr., Gor.; — ali te luna trka? bist du verrückt?
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ugmerati -am dov. povečati, pomnožiti:
G. Bug sa isvelizhajne vſyh je hotel ugmerat nedol. nikar li ſvojo miloſt, ampak tudi taku rekozh ſam ſebe ǀ G. Bug, kadar je bil oblubil vgmerat nedol. ſilnu mozhnu njegou Rod ǀ ſonze vgmera 3. ed. v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru ǀ Bug pak v'gmera 3. ed. njega rod kakor suesde na Nebeſsih ǀ S. Anton s' ſvojm jeſikam ugmera 3. ed. zhaſt Boshjo ǀ zhlovek je urshoh de grehy ſe ugmeraio 3. mn. bres vſiga konza ǀ Gospud ti ſi vgmeral del. ed. m tvoje velizhaſtvu, ter ſi mene potroshtal ǀ niegou rod bò ugmiral del. ed. m Kakor ſvesde na nebu, inu peiſih v'mory ugmerati se povečati se, pomnožiti se, razmnožiti se:
njegova martra ſe vgmera 3. ed. ǀ Se veſſelè Svetniki videozh de ſe vgmeraio 3. mn. shlushabniki Boshy ǀ ta Iſraelski folk ſe je ſilnu ugmeral del. ed. m ǀ britkoſt ſe je ugmerala del. ed. ž ǀ pod njega Regiringo Bogovi ſe ſo tulikajn ugmerali del. mn. m, de uſakatera hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga boga → gmerati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
umrkniti -ne dov. mrkniti:
od shaloſti ſonze vmerkne 3. ed. ǀ Luna bo vmerknela del. ed. ž ǀ Ti ſi taiſta ſvètla luna, katera nihdar nej umerknila del. ed. ž ǀ ſonze kateru na dan britke martre Chriſtuſave je bilu umerknilu del. ed. s ǀ Sonze nej taku shlahtnu, de bi nikuli neumerknulu +del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
visok -a prid. 1. visok, velik:
je taku viſsok im. ed. m, de ſvoj verh poſdigne zhes oblake ǀ On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta ǀ gdu je bil leta viſoki im. ed. m dol. hrib ǀ kadar ena shlahtna viſoka im. ed. ž Perſona vmerje ǀ nej ſó uprashali, kakorshne nature, inu ſorte je letu sheliszhe, ampak ſó li gledali, de je viſsoku im. ed. s, shroku, inu lepu selenu ǀ vſij niskiga, inu viſokiga rod. ed. m ſtanu lepu guantani ſo shlij ǀ is ſamiga verha tiga viſſokiga rod. ed. m hriba Parnaſſa ſuera ǀ nespodobna della nyh viſokim daj. ed. m ſtanu ſo dopernaſhali ǀ yh je pelal s' doline na en ſilnu viſſok tož. ed. m hrib ǀ leto sapovej nèdn viſok tož. ed. m tram obeſit ǀ Sisyphus pak more en velik teshak kamen na en visok tož. ed. m hrib neſti ǀ Caligula Ceſar ſhe hushi zhes ſvoj viſoki tož. ed. m dol. ſtan je ſturil ǀ ty trije Jogri ſo mogli pojti na ta viſſoki tož. ed. m dol. hrib Tabor ǀ super ſvoj visoki tož. ed. m dol. ſtan s'kauklery, inu s'komedianti pred folkam je skakal, inu pleſsal ǀ ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki tož. ed. m dol. hrib Armenie ǀ NA TA VISSOKI tož. ed. m dol. PRASNIK SS. APOSTOLOU PETRA, INU PAULA ǀ on pak stopi n'eno viſoko tož. ed. ž miso ǀ najdeio enu vſſoku tož. ed. s, lepu sheliszhe ǀ Chriſtus na tem viſſokim mest. ed. m nebeshkim ſtoli ǀ na tem viſokem mest. ed. m hribu Libanus ǀ na enem visokem mest. ed. m lorberiu ǀ na tem viſſokem mest. ed. m hribi Calvarie ǀ na tem viſsokim mest. ed. m mostu ǀ ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke im. mn. ž shule ǀ Goſpudi Boga ſodbe ſo tuku skriune, inu uiſſoke im. mn. ž ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih rod. mn. turnu ſe vergli ǀ Lucifer is viſſokih rod. mn. nebeſſ na dnu pakla je vershen ǀ ſe vezh nemore po ſvoy nauadi od te niske semle pruti tem viſokim daj. mn. Nebeſsom polsdignit ǀ viſſoke tož. mn. ž Nebeſhke rizhy bom imela v' moim ſerzu ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke tož. mn. ž ſtrehe neſseio ǀ je hotela po enih viſokih mest. mn. lujtrah hodit 2. visokega stanu:
On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta primer.> Aman ta vishishi im. ed. m Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ kulikajn je shlahtnishi Sonze, kakor luna, tulikajn je viſſokejshi im. ed. m, inu shlahtnishi Mashnik, kakor Ceſſar ǀ prezej ta vishishi im. ed. ž Gospoda, inu Firshti ſo njega ſa ſvojga Ceſſarja ſposnali ǀ Nej tedaj danaſs nehaio Judje nyh lejta shteti od ſvojga vishishiga rod. ed. m Maſhnika ǀ De bi Chriſtusa vlovili, inu svesaniga tej vikshishi daj. ed. ž Judouski Gospodi perpelali ǀ Firsht Hermanus je bil poſlal ſvojo vishishi tož. ed. ž Gospodo v' Vgorsko deshelo ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio tyh vishishyh rod. mn. Iudou v' tu meſtu Damasco ǀ na ſemli te vishishi tož. mn. s mejſta yszheio ǀ Kadar je letu vidil Calfurnius eden v' mej timy vishishimy or. mn. Gospudy presež.> ſam ta ner vishishi im. ed. m Mashenik Joachim s'úſemi Duhouni je ny nepruti shal ǀ Aron, se ſi lih ta ner vishej im. ed. m Mashnik ǀ Chriſtuſa neſſe na ta ner vishishi tož. ed. m hrib ǀ ga je bil pelal na ta nar viſokeshi tož. ed. m hrib ǀ Jeſt bom poſtavil sa tiga ner vishishiga tož. ed. m ži. Mashnika Eliachima ǀ vaſſ hozheo sa to ner vishishi tož. ed. ž Gospo v' tem krajlevſti Sicilia ǀ vſe te ner vekshi, viſokèshi im. mn. ž rezhy ſò majhine, inu niske višjiši m predstojnik:
en Vishishi im. ed. je bil umerl ǀ ta Viſhishi im. ed. ga v'djaniu najde, ter ga sazhne sfariti ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga rod. ed. morio prebivat ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga rod. ed. teh Fariſeou ǀ sa Nebeſhku krajleustvu ſo ſvojo volo temu Vishishimu daj. ed. podvergli ǀ sa ſvojga Vishishiga tož. ed., tu je Appata, ſo bily sbrali ǀ tiga Viſhishiga tož. ed. pohleunu proſſi ǀ ſo ga njegovi vishishi im. mn. perſilili ǀ veliku shtimaio ſodbo, inu oblaſt teh Vishishih rod. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom, inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom daj. mn., inu Duhounom sapovedal ǀ imà ſturiti na gauge obejſit vſe te vishishi tož. mn. ǀ Je poſtavil Duhoune, inu deshelske: Sakonske, inu ledig: Viſſishi tož. mn., inu podloshnike višjiši ž predstojnica:
Ta vishishi im. ed. odgovori nemanka obena, ampak ena nora ǀ leta shiba, v' rokah te Vishishi rod. ed. je ſilnu potrebna ǀ isvoliteſi sa vasho Vishishi tož. ed. to, katera je ta ner bulshi ǀ ta katera bo sa to Vishishi tož. ed. isvolena Narvišjiši m osebno lastno ime
Bog:
poshlushajte mene deklo tega ner Vishishiga rod. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
vlẹ́sti, vlẹ̑zem, vb. pf. 1) hineinkriechen, hineinschleichen; da vam ta gad ne vleze v srce! Ravn.; — 2) v. se, eindringen, C.; smola se v nit vleze, C.; voda se vleze (versickert), Levst. (Cest.); — 3) = zaiti: luna je za goro vlezla, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zakrit -a prid. zakrit, pokrit:
v'teleſsi ene Divize sakrit im. ed. m ſtoij ǀ kuſt je bila s' kosho sakrita im. ed. ž ǀ samerkajo de nej tu pravu popolnama dobru, ampak s' tem plaisham tiga dobriga tu hudu sakritu im. ed. s, inu savitu ǀ Oh slahtna arznia zhes vſe arznie, katero nam je perpravil ta Nebeski Arzat sakrito tož. ed. ž pod tem belem oblakam tiga kruha ǀ vam li tu hudu s' plaisham tiga dobriga sakritu tož. ed. s perneſſò ǀ vshite leto nebesko arznio s' oblakam podobe tiga kruha sakrito or. ed. ž ǀ ſvetle ſò ſvajſde, lepa je luna, ali gdu nevidi, de vezhkrat ſò sakrite im. mn. ž s'zhernimy oblaki ǀ ozhy ima sakrite tož. mn. ž, inu saveſane
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zakrívati, -am, vb. impf. ad zakriti; 1) verdecken; oblak luna zakriva; — verbergen, verheimlichen; kdor prestopke zakriva, prijaznost išče, Škrinj.-Valj. (Rad); Dalj' Črtomir jim reve ne zakriva, Preš.; — 2) decken, schützen, Cig.; divjačino Bog proti pogibeli žitka čudno zakriva, ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) verfertigen, fabricieren, Mur., C.; na ogle z., ausecken, Cig.; — verarbeiten: želodec živež zdela, C.; — schriftlich ausarbeiten, verfassen, Cig.; nalogo z., Cig.; načrt z., Cig.; z. črtež, ein Project verfassen, Levst. (Močv.); prav zdelano razglasilo, Levst. (Nauk); z. izpisek, einen Auszug ausfertigen, DZ.; z. proračun, Levst. (Nauk); — 2) (Junge) werfen: psica je pet mladih zdelala, C.; z. se, geboren (geworfen) werden, C.; — luna se je zdelala ali omladila, C.; — 3) jemandem zusetzen, ihn arg zurichten: bolezen ga je zdelala, die Krankheit hat ihn arg hergenommen; — z. se, sich ab-, zerplagen, sich abmartern; ves zdelan, ganz abgemartert, abgemergelt; — prim. izdelati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zlat -a prid. zlat:
naslon slat im. ed. m pomeni to ſveto, zhaſtito boshio dusho Chriſtuſavo ǀ Leta slati im. ed. m dol. pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj ǀ vſe skusi tezhe ta slata im. ed. ž voda te gnade Boshje ǀ enu slatu im. ed. s jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ S. Theresy namejſti slatiga rod. ed. m perstina je bil dal en shelesni shebil ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga rod. ed. m shtuka ſuknio sadobila ǀ S. Catharini Senenski namejſti slate rod. ed. ž krone je bil dal eno bodezho ternievo krono ǀ en slat tož. ed. m pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat tož. ed. m pekar poſtavili ǀ videozh od ſunaj ta slati tož. ed. m dol. pehar ǀ ſo molili ta ſlati tož. ed. m dol. Nabukodonoſariou Pild ǀ on bò s'Nebes eno slato tož. ed. ž keteno ſpuſtil ǀ ta s. Moſh vſame eno ſlato tož. ed. ž sKledo ǀ de bi s'taistiga enu slatu tož. ed. s telle ſturili ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem mest. ed. m Krajlevim ſtoli ǀ na slatim mest. ed. m ſtolu ſydi ǀ oſmiru jelenu vèni slati mest. ed. ž Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ v'Slatem mest. ed. s oblazhili ǀ de ſi lih s' slatem gvantam or. ed. m so gvantani ǀ si slatam or. ed. m peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ tudi on je imel opaſane s'enem ſlatem or. ed. m paſam ſvoje Nebeſke perſij ǀ s' slato or. ed. ž krono kronat ǀ s'eno ſlato or. ed. ž shido svesan ǀ ta S. Appat nevidi obene s'slato or. ed. ž krono kronano ǀ s' ſvojm ſrebernem, inu slatem or. ed. s oblazhilam sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ je bil poſtauel dua ſlata tož. dv. m malika ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati im. mn. m pehary ta Altar zerali ǀ Spartanary pak ſo shelesne danarie nuzali, na katerih ſo bile ene slate im. mn. ž ziffre ǀ na mejſti koraud, inu slateh rod. mn. keten kazhe savite noſſio ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih rod. mn. peharu pyti ǀ slate tož. mn. m perstene mu na roko poſtavi ǀ v'slate tož. mn. m perſtene, inu katene ǀ Angel odpre ene slate tož. mn. ž Bukve ǀ Krajli v' ſlate tož. mn. ž ſibeli ſo polosheni ǀ ſo ſlate tož. mn. ž/s teleta molili ǀ na mesti praviga shiviga Boga ſo molili te slata tož. mn. s telleta ǀ hozhe dvej slata tož. mn./dv. s telleta ſturiti ǀ v' teh slateh mest. mn. Moshtranzah ǀ v' ſrebernih, inu v' slatih mest. mn. kelihih ǀ v'slateh mest. mn. kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ v'srebernih, inu v'slatih mest. mn. sKledah ga goſti ǀ vslatyh +mest. mn. kozhyah po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ samerkaio s' slatimi pushtobi or. mn. lete Beſſede sapiſſane ǀ ſe ſo pofliſſali takorshne s' slatemy or. mn. peruti te huale do Nebeſs polsdignit ǀ s'slatemi or. mn. ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi or. mn. grosdi ǀ Angely bodo s'slatimy or. mn. puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ Angel je s'slatimi or. mn. pushtobi piſſal zlati m zlatnik:
ena dusha je vezh uredna, kakor en ardezh slati im. ed. ǀ kadar edn v'krade en ardezh slati tož. ed., nej sadoſti sa pokuro molit, inu ſe poſtit, ampak je treba ta dannar naſai povarnet ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh slati tož. ed. ne sturil ǀ s' lete kozhje erdezhi slati im. mn. ſó kapali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou rod. mn. ǀ bi imela velati taushent ardezhyh ſlatou rod. mn. ǀ en ſtar pshenize je velal 32 erdezhih slatau rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
žival -i ž 1. žival, živo bitje:
obena shival im. ed. jem nej bla vezh pokorna ǀ my ſmo pres gnade Boshje, kakor vna ſhival im. ed. Cinocefalus imenuana pres lune, od katere Naturalisti pisheio, De kadar luna gori jamle, taku tudi ta shjual im. ed. na mozhnosti raste ǀ nej na semli shivali rod. ed., de bi ſe my ble bali, kakor kazhe ǀ Plinius pishe, od ene shiuali rod. ed. Oriz imenovane, de leta cello simo ſpi ǀ Katero gnado nej dal tej nepametni shivali daj. ed., temuzh ſamimu zhloveku ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival tož. ed. iskati ǀ zhlovik je veliku shlahtnishi, kakor ſo te druge shivali im. mn. ǀ vſe druge shivali im. mn. glavo, inu ozheſſa v'ſemlò obernene dershè ǀ katero ſo pelali shteri shiuali im. mn., katere ena tej drugi nej bila podobna ǀ Vij ſte ſe nevuzhili, kadar ſte bily she otrozy imena vſyh tiz, shivali rod. mn. ǀ Stuari vſe shivali tož. mn. katere ſo na ſemli ǀ Na semli tudi mej shivali or. mn. vidimo, inu vejmo de ſò Firshti, inu Capitani 2. živali:
doſehmal ſim zimpral prebivalshe tizam, ribam, inu drugi shivali daj. ed. ǀ ima taisto drugi shivali daj. mn. puſtiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.