Tiskanje

čepéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj stati na zelo skrčenih nogah
/Potuhnjeno/ je čepel (v senci).

1.1.

kdo/kaj negibno, zgrbljeno sedeti
Cel dan so čemeli (na pogradih) /.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Cel dan čepi v sobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

dobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.

3.

kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje
Dobili so ga iz ječe.

6.1.

kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.

7.

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.

8.

v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

igráti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ igrala s svojim bratcem.

2.

kdo/kaj opravljati kaj ‘kako igro’
Igrajo se slepe miši.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

lovíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.

2.

kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.

3.

kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.

4.

kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.

5.

kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.

6.

čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.

7.

čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.

8.

v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.

9.

iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.

10.

iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

píhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

1.

navadno v 3. osebi kaj gibati se, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi
Veter je /zelo agresivno/ pihal.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premikati kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je pihala krvaveči prstek.

3.

kaj ena kom erno oddajati kaj / koliko česa
Kalorifer piha topel zrak.

4.

čustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
Mačka je začela /jezno/ pihati (proti obiskovalcu).

5.

čustvenostno kdo/kaj igrati
Godci so začeli /poskočno/ pihati in piskati.

6.

iz obrtništva kdo/kaj oblikovati kaj ‘steklo’
Že več let piha steklo v bližnji steklarni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

píhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premakniti kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je /ljubeče/ pihnila krvaveči prstek.

2.

čustvenostno kdo/kaj izraziti strah, ogroženost, jezo
Mačka je /jezno/ pihnila (proti obiskovalcu).

3.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj z orožjem ubiti koga/kaj
/V pretepu/ je /po nesreči/ nekoga pihnil in sedaj sedi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

plêsti se plêtem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

1.

kdo/kaj premikati se, gibati se
(Med nogami) se (ji) je pletla mačka.

2.

kaj dogajati se
(V podjetju) se dogajajo napake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

povzéti -vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako nakratko ponoviti kaj
(Po predhodniku) je povzel glavne misli njegovega referata.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti peti, govoriti za kom/čim
Vsa dvorana je povzela za njimi.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ugotoviti kaj
(Iz njegovih besed) je povzel, da ne živi ravno slabo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

redíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj načrtno hraniti koga/kaj
/Zaradi zakola/ so prašiča začeli /intenzivno/ rediti (predvsem za več masti).

2.

čustvenostno kdo/kaj preživljati koga/kaj
Starši so ga /kar predolgo/ redili (z denarjem in hrano) /izključno na lastne stroške/.

3.

kaj povzročati debelost
Kruh in sladkor /dokazano/ redita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

ujéti se ujámem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dati se okoli/okrog koga/česa / za/na koga/kaj
Ujel se je okoli očetovega pasu /kot klop/.

2.

kdo/kaj ohraniti normalno lego
(Na ledu) se je ujel.

3.

kdo/kaj onemogočen-o premikati se med/za/na/v koga/kaj
Drevo se je pri podiranju ujelo med druga drevesa.

4.

kdo/kaj odkriti se
Lažnivec se je le ujel.

5.

kdo/kaj skladati se s kom/čim
Zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa.

6.

kdo/kaj skladati se s kom/čim
Novi sodelavci so se (v novem okolju pri novem delu) /hitro/ ujeli z drugimi.

7.

čustvenostno kdo/kaj postati spet delovno primeren, ustrezen
Lažnivec se je le ujel.

8.

čustvenostno kdo/kaj biti, pojaviti se v istem času s kom/čim
Začetek meseca se je ujel s prazno/polno luno.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

umíti se -umíjem se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

v posplošenem pomenu kdo/kaj z vodo odstranjevati si umazanijo, prah
Umil se je /kot mačka/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

verováti v -újem v in vérovati v -ujem v nedovršni in dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti prepričan v koga/kaj
Verovali so v boga in posmrtno življenje.

2.

iz religije kdo/kaj biti prepričan v koga/kaj
Veruje v Kristusa/Budo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024