magnézij -a m (ẹ́) kem. mehka lahka kovina srebrno bele barve, element Mg: pridobivanje magnezija iz magnezita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bór1 -a m (ọ̑) kem. element, ki nastopa v obliki zelo trdih kristalov ali sivega prahu, element B: dodajanje bora;
posledice, znamenja pomanjkanja bora pri rastlinah;
magnezij in bor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vkljúček -čka m (ȗ) petr. delec, košček snovi, ki ga rudnina zajame pri nastajanju: določiti vrste vključkov;
surov magnezij ima mnogo vključkov in primesi
♦ metal. nekovinski delec v kovinski osnovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
magnézijev -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na magnezij: magnezijev karbonat, klorid, oksid;
magnezijeva zlitina
♦ grad. magnezijev fluat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
síma2 -e ž (ȋ) geol. spodnja plast zemeljske skorje, sestavljena iz rudnin, ki vsebujejo zlasti silicij in magnezij:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.