hranílo -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
líst Frazemi s sestavino líst:
bíti náše gôre líst,
bíti nepopísan líst [papírja],
fígov líst,
iz lísta napráviti hrást,
nepopísan líst [papírja]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
mákro1 -a m (ȃ) rač. zaporedje ukazov, ki jih pri večkratni uporabi istih opravil zaženemo z enim ukazom: makre lahko poženemo s poljubno kombinacijo tipk;
v prid. rabi: možnost fotografiranja v makro načinu;
makro ukaz makroukaz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
makró2 -ja m (ọ̑) pog. kdor posreduje pri prostituciji tako, da za plačilo išče stranke; zvodnik: policija je preganjala prostitutke in makroje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
makró -ja
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024
makro.. prvi del podr. zlož. |velik| makroskópski
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
mákro..1 prvi del podr. zlož. (ȃ) |velik| mákrobiótika, mákroekonomíja, mákrokózmos, mákrostruktúra
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
mákro..2 tudi mákro prvi del podr. zlož. (ȃ) |velik| mákrodrúžba tudi mákro drúžba
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
makro... ali mákro... prvi del zloženk (ȃ) 1. nanašajoč se na velika) s tujko v drugem delu: makrokozmičen, makrokozmos b) z domačo besedo v drugem delu: makrodružba in makro družba, mikro- in makrosvet in mikro in makro svet 2. rač. nanašajoč se na določeno zaporedje ukazov, ki jih pri večkratni uporabi istih opravil zaženemo z enim ukazom: makronačin in makro način, makroukaz in makro ukaz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
mákrodrúžba -e tudi mákro drúžba ~ -e ž (ȃȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
mákroekonomíja mákroekonomíje samostalnik ženskega spola [mákroekonomíja] 1. ekonomija, gospodarski pojavi znotraj celotnega gospodarstva države ali širše gospodarske skupnosti1.1. veda, ki se ukvarja s tako ekonomijo, gospodarskimi pojavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. macroeconomy iz novoklas. macro.., makro.. ‛velik, vele..’ iz gr. makrós ‛velik, dolg’ + ↑ekonomija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
Makroekonomska politika, mikroekonomska politikaZanima me, ali lahko v ekonomiji namesto pridevnika mikroekonomski in makroekonomski uporabljam mikrogospodarski in makrogospodarski , npr. mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika . Ekonomija in gospodarstvo sta v ekonomiji lahko sopomenki, res pa je, da besedo ekonomija pogosteje uporabljamo, ko govorimo o vedi, besedo gospodarstvo pa, ko govorimo o proizvodnji in trgovini z blagom in storitvami. Zato bi bilo bolje govoriti o gospodarski politiki kot pa o ekonomski politiki . Problem nastane pri zvezah s pridevnikom na mikro- in makro- . V eSSKJ sem našel besedi mikroekonomski in makroekonomski , ne pa tudi mikrogospodarski in makrogospodarski . Mikroekonomski se namreč nanaša na mikroekonomijo , makroekonomski pa na makroekonomijo . Če govorimo o gospodarski politiki , bi bilo torej bolje govoriti o mikrogospodarski politiki in makrogospodarski politiki kot pa o mikroekonomski politiki in makroekonomski politiki . Sicer bi morali v besedilih tudi gospodarstvo zamenjevati z ekonomijo (npr. slovenska ekonomija), kar pa je redko. Zato menim, da bi bilo smiselno dopustiti tudi možnost mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
mákroelemènt -ênta m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
makrokōzem – glej mȃkro-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
mȃkrokọ̑zmos – glej mȃkro-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
mákroukàz in mákro ukàz -áza m (ȃ-ȁ ȃ-á) rač. zaporedje ukazov, ki jih pri večkratni uporabi istih opravil zaženemo z enim ukazom: uporabiti makroukaz;
standardni nabor makroukazov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
mikro... ali míkro... prvi del zloženk (ȋ) 1. nanašajoč se na majhena) s tujko v drugem delu: mikrokozmičen, mikrokozmos b) z domačo besedo v drugem delu: mikrostikalo in mikro stikalo, mikro- in makrosvet in mikro in makro svet 2. nanašajoč se na milijonino: mikrocurie, mikrosekunda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
mọ́ker mókra prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
O zapisu »makroregija«Opazila sem, da pravopis pri nekaterih zloženkah s prvim členom makro dopušča pisanje skupaj in narazen (makrodružba in makro družba, makrosvet in makro svet, makroukaz in makro ukaz). Pri makroregiji sem opazila samo zapis skupaj. Je pri tej zloženki morda prav tako pravilen zapis narazen? Zakaj da oz. zakaj ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
preklíkati dovršni glagol1. s klikanjem se prebiti čez kaj, priti do česa 1.1 s klikanjem pregledati
2. v obliki preklikati se s klikanjem se prebiti čez kaj, priti do česa
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
Skupaj ali narazen: »makrodestinacija« ali »makro destinacija«Kljub vašim obširnim odgovorom o podobnih dilemah mi še vedno ni povsem jasno, ali gre pri makrodestinaciji za zloženko ali sestavljenko in ali naj jo pišem skupaj, narazen ali je prav oboje. Na enak problem naletim tudi pri mikrodestinaciji. Mi lahko pomagate, prosim?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.