ametȋst -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
citrōnovəc, -vca, m. der Citronenbaum (citrus medica), Tuš. (R.), Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
človeski prid., F
20,
asterias, kateri na
zhloveska govorjenîa mèrka;
capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne
zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú;
dysuria, oſtrúſt
zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt
zhlovéṡke vodè v'zuranîu;
illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim
zhlovéṡkiga blata;
imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe;
incarnatio, zhlovéſku poſtanîe;
intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè
zhloveṡku blatu;
ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda
zhloveṡka ṡaperta;
lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava;
lotium, -tÿ, ṡzalniza,
zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda;
matella medica, glaṡh ṡa
zhlovéṡko vodó;
medicamenta diuretica, arznie, katere
zhlovéṡko vodó ṡhenò;
oletum, -ti, zhloveṡku blatu;
persona, -ae, ena
zhloveṡka perſona;
physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó
zhloveṡko naturo;
physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava
zhlovesko naturo;
radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki
zhloveṡki danki;
statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po
zhloveṡkim ṡhivoti;
prim. človeški
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
detelja ž, F
5,
cytisus, koṡja petiza, ali koṡja
detela;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi, s'pervizh raſte kakòr
detela, ṡatú eni ga imenujejo ṡlatiga kamena
detela;
oxytriphilon, tá kiſſila
detela;
trifolium, -lÿ, dètela
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: detelja ž, F
2,
melilotus, -ti, dolga
detela Scopoli
[V seznamu Nomina Carniolica ima ime Detela dougo.];
oxalis, -lis, vel dis, kisla
detela Scopoli
[486: Oxalis, Carniol. Kisla detela]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
fermènt -ênta m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
glaž m, F
14,
bombilius, glaṡh, angster;
bombylius, klokotula
glaṡh;
calix, -licis, ena poſſoda ṡa pytje, kelih,
glaṡh, pehar;
cululus, miniſhiz,
glaṡh;
cyatus, en
glaṡh, en pehar;
encaustice, -ces, kúnſht lépiga ſhmelzanîa na
glaṡhih, lépe podobe inu figure;
haemantinum vitrum, en cilú erdezhi
glaṡh;
hyalus, -li, en
glaṡh;
matella medica, glaṡh ṡa zhlovéṡko vodó;
stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr
gláṡh, antimonÿ gláṡh, lipotiza;
vitreus, -a, -um, glaṡhou, glaṡhounat, is
glaṡha;
vitriarius, -rÿ, glaṡhar, kateri
glaṡhe déla;
vitrum, -tri, en
glaṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
grahor m, F
4,
gith, vel git, grahor, grahor ali graſhiza v'ṡhiti;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe kakòr
grahor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi;
vicia, -ae, graſhiza, grahoviza,
grahor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
..íca ž. prip. obr. (í)
1. člov. 'vršilka' grabljíca, períca, žanjíca
2. 'vršilnica' bodíca, cvetíca
3. člov. 'nosilka lastnosti' noríca, slepíca
4. 'nosilnica lastnosti' belíca, mladíca
5. 'lastnost' bledíca
6. 'prostor, mesto' apníca, bezníca
7. člov. 'ženski par moškemu' gospodaríca; nečlov. golobíca, polšíca
8. 'snov' grenčíca, medíca
9. 'manjšalnost' nožíca, ročíca
10. člov. 'ljubkovalnost' ženíca, družíca; nečlov. kozíca
11. člov. 'skupno ime' trojíca, dvojíca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
imenovati dov. in nedov., F
18,
appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja,
imenovati, klizati;
axare, imenovati;
buccelatum, en zukraſt bishkotez ṡa namakanîe v'malvashÿ, lahi ga
imenujejo buzolai;
denominare, jemenovati;
groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvitke
imenujejo;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe ... s'pervizh raſte kakòr detela, ṡatú eni ga
imenujejo ṡlatiga kamena detela;
mitra, -ae, ṡhkofia kapa, neikadai ṡhene, inu moṡhè ſo v'Egypti noſſili tumbane, katere po latinṡki ſo
imenovali mitra;
nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu ... apotekarji ga
imenujo olander;
nominare, imenovati;
nuncupare, imenovati;
onyx, onchis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateri eni
imenujejo Calcedonius;
pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni ga
imenujejo s: Antona ogîn;
testamentum nuncupare, imenovati teſtament;
tragacantha, enu ternaſtu driveṡze ... ga
imenujejo dragacanth;
transnominare, drugazhi
imenovati, imè preminiti;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali
imenovati;
vocitare, vſeṡkuṡi klizati,
imenovati, enu imè dati;
zizipha, enu drevú, kateriga ſad ty Apotekarji jujabas
imenujejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
kȃpsula -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
krma1 ž, F
14,
farraginaria, -orum, farrago, -nis kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe;
medica, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor, ſe ſeye ṡhivini
h'karmi;
migma, kerma. Isai:30.24.v.;
pabularis, -re, kar je ṡhivini
h'kermi, ali paſhi;
pabulatio, kerme ṡa ṡhivino preṡkarblenîe, pokladanîe, paſſenîe, futeraṡhe;
pabulator, kateri
kermo ſpravla, ṡhivini poklada, ṡa ṡhivino preṡkarby;
pabulatorius, -a, -um, kar
h'kermi ſliſhi;
pabulum, kerma, paſha;
pascuum, -ÿ, kerma;
pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali
h'kermi;
pastio, -onis, â pasco, paſha,
karma;
pastus, -us, paſha,
karma;
rumen, -nis, góltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet
kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina;
secare, karmo koſſiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
materia medica -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
méd1 -ú in -a m (ẹ̑) 1. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane: jesti med;
namazati med na kruh;
strjen, tekoč med;
barva medu;
lonec medu;
natočiti veliko medu;
kadica za med;
hruške so sladke kot med / ajdov, cvetlični, hojev, kostanjev med / čebelji, umetni med // nektar, mana: čebele nabirajo med; ajda diši po medu 2. ekspr. kar je prijetno, ugodno: ta stvar ni bila noben med;
medu pri tej ženski ni imel / med njenih ust / z oslabljenim pomenom: med hvale; opajati se z medom sanj 3. star. medica: že drugi bokal medu je izpil
● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sam med ga je je zelo, pretirano prijazen; ekspr. vse je šlo za med zelo dobro se je prodalo; ekspr. mazati koga z medom prikupovati se mu; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; ta človek je sladek kot med zelo, pretirano prijazen; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; preg. brez potu ni medu brez dela ni uspehov; preg. (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen
♦ čeb. med zori; točiti med; čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
mẹ̑d1 medȗ in -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
medéna penína -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
medéni kís -ega -a m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
medéni likêr -ega -ja m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
medéni napítek -ega -tka m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
medéno pívo -ega -a s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
medénovec -vca m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
medéno víno -ega -a s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
medéno žgánje -ega -a s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
medíca -e ž (í) alkoholna pijača iz medu: piti medico;
požirek medice / kuhanje, vrenje medice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
medíca -e ž, snov. (í) piti ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
medíca -e
ž alkoholna pijača iz medu
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
medíca, f. der Meth, der Honigtrank; brezova m., der Birkenmeth, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
medica [medíca]
samostalnik ženskega spolamedica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
medíčar -ja m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
medičína medičíne samostalnik ženskega spola [medičína] iz čebelarstva sladka tekočina, ki se izloča iz cvetnih in izvencvetnih žlez medovitih rastlin in jo čebele nabirajo ter predelujejo v med
ETIMOLOGIJA: ↑medica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ól -a [tudi ou̯] m (ọ̑) zastar. pivo: pri Slovanih sta bila cenjena medica in ol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ọ̑l -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
sejati nedov., F
24,
adagia sunt: kakòr ſo
ſjali, taku bodo ẛhèli;
cribrare, ſjati ṡkuṡi reſhetu, reſhetati, ozhiniti;
diſserere, reſjati, ſem ter tám
ſjati;
incernere, ṡkuṡi ſytu
ſjati;
insitor, tá kir zeipi, ſady,
ſeye;
interserere, v'meis
ſjati, v'meis ſaditi, v'meis ṡméſhati;
isatis, -tis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh
ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor,
ſe ſeye ṡhivini h'karmi;
napina, -ae, nyva, proſtor, ali meiſtu, kir ſe reipa, ali kolṡzhiza
ſeye;
pollinarium cribrum, ſitu ṡa moko
ſjati;
praesere, naprei
ſjati;
proseminare, ſem ter tám
ſjati, vun reſjati;
rapina, -ae, tudi enu meiſtu kir
ſe reipa
ſeye;
reseminare, ṡupèt
ſjati, preſjati;
reserere, ṡupèt ſaditi, ali
ſjati;
restibilis ager, nyva, katera
ſe vſaku leitu
ſeye;
sator, -oris, ſeiviz, kateri
ſeye, ali ſady;
sementicus, -a, -um, kar ſe puſty
ſjati, ali ṡaſjati;
semen spargere, ſjati;
seminare, ſjati;
serere, poſjati,
ſjati, ſiati, ſjanîe
[str. 265b ];
subserere, ṡdaici ṡa enim
ſjati, ali ſaditi;
viciarium, -rÿ, nyva ṡa graſhizo, kir
ſe grahoviza
ſeye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Sklanjanje in izvor samostalnikov »med« in »strd«Zanima me, od kod izvirata samostalnika med in strd ter kako ju sklanjamo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
sprvič (s'prvič) prisl., F
3,
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe kakòr grohor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi,
s'pervizh raſte kakòr detela;
praeludere, ṡazheti
ṡpervizh eno reizh, pervu fehtanîe ṡazheti;
primò, h'pervimu,
ſpervizh, na pervu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
strdén -a -o prid. (ẹ̑) star. meden4:
strdene kapljice / strdeno pecivo; strdeno žganje medica / strdene besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
strdeníca -e ž (í) star. medica: piti strdenico
● star. otrokom je prinesel nekaj rožičev in strdenic lecta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
strdeníca, f. 1) der Honigkuchen, der Lebzelten, Guts., Cig., C.; — 2) = medica, der Meth, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
strdíca, f. = medica, der Meth, C.; das Honigwasser, Kr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
strdníca, f. = medica, der Meth, Rez.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
trbòs -ôsa m (ȍ ó) nar. koroško medica: piti trbos
● nar. gorenjsko ti otroci nimajo vsega na trbos na pretek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zato vez., F
11,
idcircò, ẛatorai,
ẛatú;
igitur, ṡatú, ṡatorai, tadai;
itaque, ṡatú, ṡa tega volo, tadai;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi, s'pervizh raſte kakòr detela,
ṡatú eni ga imenujejo ṡlatiga kamena detela;
melanurus, -ri, ena morṡka riba, po laṡhku ochial imenovana,
ṡatú kir velike ozhy ima;
proin, proinde, ṡatú, ṡatorai;
propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega volo;
quapropter, ṡatú, ob tú, ṡa tega volo;
quare, ṡakai,
ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo, h'zhemu;
quia, ṡakai,
ṡatú;
quod, kateru,
ṡatú, de;
prim. ta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.