Tiskanje

medicína -e ž (ȋ)
1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja: študirati medicino; razvoj, zgodovina medicine; uporaba mikrobiologije v medicini / alternativna medicina ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod; kitajska medicina vrsta zdravljenja z odpravljanjem energijskih blokad in poškodb, navadno z akupunkturo ali s terapevtsko masažo; komplementarna medicina ki zdravi z metodami, ki trenutno niso del uradne medicine; ljudska medicina nauk o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja na osnovi izkušenj, praznoverja in magije; manualna medicina tehnika zdravljenja s posebnimi gibi, prijemi rok pri bolečinah v hrbtenici, sklepih, pri glavobolih, vrtoglavici, mravljinčavosti; nuklearna medicina ki za laboratorijsko in klinično diagnostiko ter zdravljenje uporablja radioaktivne izotope; oddelek take medicine v bolnišnici; uradna medicina ki uporablja le znanstveno preverjene načine zdravljenja; znanstvena medicina uradna medicina / doktor medicine [dr. med.] akademski naslov za diplomanta medicinske fakultete / ukvarjati se z medicino z zdravstvom
♦ med. interna, kurativna, preventivna medicina; splošna, športna medicina; sodna medicina ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; medicina dela ki obravnava razmerje med zaposlitvijo in zdravjem; zdravnik splošne medicine
2. pog. medicinska fakulteta: vpisati se na medicino
3. star. zdravilo: jemati, piti medicino; medicina proti kašlju
4. v indijanskem okolju predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: okoli vratu je nosil medicino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

medicína -e ž, pojm. (ȋ) študirati ~o; ljudska ~ ljudsko zdravilstvo; preventivna ~; splošna ~; sodna ~; števn., knj. pog. vpisati se na ~o na medicinsko fakulteto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

medicína -e ž

veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja

SINONIMI:

knj.izroč. zdravništvo, star. zdravoslovje, knj.izroč. zdravstvo

GLEJ ŠE SINONIM: amulet, zdravilo, zdravstvo
GLEJ ŠE: fakulteta, okulistika, transplantologija, inštitut, študirati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024

medicȋna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

medicīna, f. zdravilo, zdravništvo, die Medicin.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

medicina samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

medicina -e ž medicina, tj. nekirurško zdravilstvo: Medcina im. ed. vuzhj ſposnati sazhetik, inu urshohe teh bolesni ǀ morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo, v'kaj s'eni vishi ſo trij s. Pershone, inu en ſam Bug … Morebiti Medicino tož. ed. de bi ſposnali muzh, inu nuz teh selijsh ← lat. (ars) medicīna ‛zdravilstvo, zdravništvo’; → medicina universalis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Ali je medicina »katastrofna« ali »katastrofična«?

Zanima me, katera rešitev bi bila jezikovnosistemsko boljša, tj. katastrofna ali katastrofična medicina.

https://www.gov.si/teme/katastrofna-medicina/https://www.nijz.si/sl/katastrofna-medicina https://www.sta.si/676903/drugi-kongres-urgentne-medicine-v-portorozu http://projekt.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik17/Kazalnik_17_Slogovni_prirocnik_SSJ.pdf

Če imamo npr. katastrofični dogodek, potem bi morali imeti tudi katastrofično medicino, vsekakor pa ne katastrofne (če že, potem vsaj katastrofalno, pa še to je zelo vprašljivo).

Kaj menite?

P. S. Kot zanimivost še tole: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=2545906

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

alternatívna medicína -e -e ž