mèdved -a m medved: medved (z-zobmi) grizé KAJ 1870, 10; Medved AI 1878, 10; nyé nogé, liki medveda KŠ 1771, 789

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pòplat tudi pòdplat -a m
1. podplat, spodnji del stopala: Poplat ABC 1725, A3b; Planta Poplat KMS 1780, A7b; Lüdjé od zdávnya sztopáj (oglav, poplat) nücajo na mêrjenye KAJ 1870, 65; Sajtrav poplat z-sürkim répom KAJ 1870, 96; Od temena mao, notri do poplata BKM 1789, 78; Preczi szo sze nyemi pa potrdili poplatje i glej'znyi KŠ 1771, 348; Kak ſzo obracsali ſzv’e nekepesne lampicze I 'sionate poplate SIZ 1807, 56; Talp; podplat KOJ 1833, 174; Puži na črevi májo mésnati podplat, po šterim lazijo AI 1878, 40; Medved hodi po celi podplataj AI 1878, 10
2. spodnji del obuvala: rokodelavec, gda je vcsászi na péni poplat kuko AIP 1876, br. 1, 6
3. noga: Na poplataj [medved] pod škrampliči má dve blazinici AI 1878, 37; Na eto cêli varos na poplataj bio AIP 1876, br. 5, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

postàviti -stávim dov.
1. postaviti, narediti, da pride kaj kam: da ſzmerti zroka nemres poſztaviti SM 1747, 82; ove peſzmi i vete nouvi réd poſztaviti BKM 1789, 2b; Jó'ſue zapovedao dvanájſzet kámnov poſztaviti KM 1796, 42; Csi miniszterium kaj za právde 'zelê posztaviti AI 1875, kaz. br. 2; i düjh nouvi poſztávim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Zákon, ſteroga poſztávim zhi'zov Izraelſzkov KŠ 1771, 684; Moj 'zitek, düso i tejlo Poſztávim pod tvojo obrámbo BKM 1789, 370; Eti me Po szmrti v-nébo poſztávis BRM 1823, 10; I poſztávi ovczé zdejſzne ſzvoje KŠ 1771, 85; i kvár na meſzto poſztávi KMK 1780, 75; tak zdaj poſztavte kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120; I 'zivincse poſztavte, da gori poſzadite Pavla KŠ 1771, 415; naj po mejſztaj poſztávi preſzbitere KŠ 1771, 655; gori ſzo ga pelali vu Jeru'zálem, da bi ga poſztavila pred Goſzpodna KŠ 1771, 169; krála mojega i poſztavo ſzam ga na Sion KŠ 1754, 105; Ádama je posztavo Vparadi'zom BKM 1789, 13; Poſztavo je Goſzpodin Boug v-Paradi'ſom vſzáke féle drevje KM 1796, 5; ino je tak [žensko] k-tomi moskomi poſztavo SIZ 1807, 3; Kako ſzte poſztavili kotrige vaſſe na ſzlü'zbo necſiſztoucse KŠ 1754, 120; poglávari, i poſztavili ſzo pred nyega Pavla KŠ 1771, 416
2. postaviti koga za kaj, določiti, urediti kaj: da bi váſz csiſzto dévojko poſztaviti mogo Kriſztuſi KŠ 1771, 547; nego iſztino poſztávim pred váſz SIZ 1807, 3; I Goſzpouda ga poſztávi BKM 1789, 168; gizdave zvisávcze v-kastigo posztávi BRM 1823, 7; stájerszkoga Hercega za szvojega nasztopnika posztávi KOJ 1848, 89; Goszpodne, i posztavi me vu csészt TA 1848, 6; naj ga krála poſztávijo KŠ 1771, 283; Da bi jo poſztavo ſzám ſzebi odicseno tákſo czérkev KŠ 1771, 585; vtákſi réd ſzem posztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a; Nej ſzte me vi odébrali nego poſztavo ſzam váſz KŠ 1771, 317; Ár náſz je Boug nej poſztavo na ſzrditoſzt KŠ 1771, 622; Bog je Jesussa rendeluval, (poſztavo) na miloſcso ſztolecz SM 1747, 17; Goszpoda szi ga posztavo nad rok tvoji delom TA 1848, 7; Náſz ſzi pravicsne poſztavo BKM 1789, 109; k-ſzebi jo je vzéla, i vu dober ſztális poſztávila KM 1790, 40; je Czaszar szvoje vojszke na nouge posztavo KOJ 1848, 8
postàviti se -stávim se
1. priti v določen položaj, na določeno mesto, pobahati se: pa sze gizdavo pred nyo posztavo AI 1875, kaz. br. 7; Kama sze pridevnik posztávi AIN 1876, 28; [medved] te se na zádnje nogé postávi AI 1878, 10; med ovczé ſze poſztávimo KŠ 1771, 841; Vu nase ſzi ſze ſzirmastvo poſztavio BRM 1823, 15; gda ſzeje [Pavel] ob drügim pred Nero Czaſzara poſztavo KŠ 1771, 338; na stero meszto sze od krála táksi mô'zi posztávijo AI 1875, kaz. br. 2
2. upreti se: Vnogokrát szo sze prôti posztavili, ka bi teski törszki járem sinyeka dolivrgli AI 1875, kaz. br. 3; Podgan V sili se ešče proti človeki postávi AI 1878, 12
postàvši -a -e ko je postavil: Pripelali ſzo pa edno 'zeno vu práznoſzti zapopádjeno, i poſztávſi jo na ſzrejdo KŠ 1771, 291
postàvivši -a -e ko je postavil: I poſztavivſi je pred voje vitézov govorécsi KŠ 1771, 392; na ſzpoudnyo lampo ga [jezik] poſztávivsi KMK 1780, 65
postávleni -a -o
1. določen, imenovan: Kriſztus je poſztávleni od Bogá ſzodecz KŠ 1754, 113; Kralicze, kamurnik, ki je bio poſztávleni nad vſzejmi nyé kincsi KŠ 1771, 366; Na koj ſzam poſztávlen predgar KŠ 1771, 636; je za dvorſzkoga poſztávleni KM 1790, 44; Da poſztávleno to dejte, v Izraeli bode Vnougim na opádnenyé BKM 1789, 40; znaménye (’) stero zgora kre litere posztávleno znamenüje KOJ 1833, 9; bej'zmo vtom, pred náſz poſztávlenom boji KŠ 1771, 694; pren. je nyegova cſiſztoucsa na ſzvetloſzt poſztávlena KŠ 1771, A3a; Nego pod tutormi i ſzkrbleniki je notri do poſztávlenoga od ocsé dnéva KŠ 1771, 564; ár ſzo od Bogá na tom poſztávleni KŠ 1754, 219; iſtere obláſzti jeſzo, od Bogá ſzo poſztávlene KŠ 1754, 34
2. postavljen, priveden: i pred poglaváre i krále poſztávleni bodete KŠ 1771, 143
3. sezidan, zgrajen: szo tüdi nouve Cérkvi i na nasem szlovenszkom posztávlene KOJ 1848, 112
4. urejen, razvrščen: Ár i Hymnuske, i Hválne peſzmi ſzo po rédi tak poſztávlene, ka ſze lejko nájdejo BKM 1789, 4; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj, tô vſze ſze i v-eti, v-lepsi réd poſztávleno, nahája BRM 1823, II

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grísti grizém nedov.
1. gristi, drobiti z zobmi: zácsali grizti KŠ 1771, A2b; je nej ſzlobodno griſzti KŠ 1771, A2b; je nej ſzlobodno griſzti KŠ 1771, 458; Rágni; grizti KOJ 1833, 170; falat krüha, ali kaj drugo griszti valón AI 1875, br. 2, 7
2. napadati z zobmi, pikati: kak csemérna kacsa grizé BKM 1789, 14; medved (z-zobmi) grizé KAJ 1870, 10; Oſtíjo, ſtere ne grizémo KMK 1780, 65; nyi jeziczke oſztri Grizéjo me BKM 1789, 5b; Kak dugo te kacse bodo grizle KM 1783, 286
3. vznemirjati, povzročati neprijetnosti: Naj szi me grizé jezik jálnikov KAJ 1848, 239; eden toga drugoga grizéjo KOJ 1833, XIV; Csi te pa edendrugoga grizli i jeli KŠ 1771, 568; I grizli ſzo jezike ſzvoje KŠ 1771, 795
grizéči -a -e grizeč: Kak cserv grizécsi grejh csemérni Grizé mené BKM 1789, 206; Luthera vozostampane grizécse predge i povedki KOJ 1845, 55; májo grižéča vüsta AI 1878, 32; miszli, oh cslovik! csrv grzécſi KM 1783, 211

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mòčen -čna -o prid.
1. močen, sposoben opravljati naporno delo: Erös, mocsen -a -o AIN 1876, 14; eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207; Gda je 'se Károl zadoszta veliki, i mocsen KM 1790, 58; Vuk Jáko močna i požrejna stvár AI 1878, 9; Hercegovinanci szo mocsni, viszikoga rásza AI 1875, kaz. br. 3; Krt .. májo močne nohéte AI 1878, 10; Jázbec Má močne zobé AI 1878, 10; Medved Má velike nogé z močnimi škramplami AI 1878, 10
2. zelo odporen proti zunanjim silam: notri pa nemore za volo mocsnih zidov KOJ 1848, 4; Ár ſzo ſze mi dveri odprle velike i mocsne KŠ 1771, 525
3. ki presega navadno stopnjo: liki mocsnoga vötra idejnye KŠ 1771, 344; i liki gláſz mocsne grmlajncze govorécsi KŠ 1771, 801; [Avarci] krouto mocsni szo grátali KOJ 1848, 6; pren. Jaſzem tvoi mocsni ino ſzerditi Boug TF 1715, 17; Ia szem tvoi mocsni Bogh ABC 1725, A4b; Snyim ſzem prouti nyim jaſz mocsen SM 1747, 73; O Mocsni vſzamogocsi Bog SM 1747, 58; Ja ſzem te mocsni Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug SŠ 1796, 9; Ár je Bo'za rejcs 'ziva i mocsna KŠ 1771, 677; Vöra da nám bode mocsna BKM 1789, 2; Vera nam naj bode mocsna BRM 1823, 2; Od mocsne Oblübe KMK 1780, 74; te mocsni Düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 160; Mámo jáko mocsno rejcs KŠ 1754, 157; naj pouleg miloſcse bode na mocsno potrdjenyé obecsanya KŠ 1771, 455; Povéksaj vu meni mocsno vupanye KM 1783, 6; ino sze 'snyé vcsi z-mocsnim vervanyom KOJ 1833, VI; naj ſzi z-mocsnov vörov premiſzlimo KM 1796, 4; mleiko rejcſi Bosje ſzvéte, po ſteroi da mocſni ino krepki poſztánete TF 1715, 8; drága brátja, mocſni boidite vu Goſzpodni SM 1747, 8; bratje moji, mocsni bojdte v-Goſzpodni KŠ 1771, 586
močnéjši -a -e močnejši: Ali ide mocsnejſi od méne KŠ 1771, 174; mocsnejſi je od méne KM 1796, 94; naj tvoja lübezen mocsnejsa bode KŠ 1754, 226; i nemocsnoſzt Bo'za je mocsnejſa KŠ 1771, 492; Stera je med temi trejmimi Perſonami mocsnejsa KMS 1780, Bb; I mámo od toga eſcse mocsnejso proroczko rejcs KŠ 1771, 718; lidjé, naj mocsnejsi ſztrá'sijo KM 1790, 9
nájmočnéjši -a -e najmočnejši: ti jedini, i náj mocsnejsi pomocsnik KM 1790, 107; Oh Jezus moja naj mocsnejsa obramba KŠ 1754, 234; Najmočnejša i najvékša opica je gorila AI 1878, 6
mòčni -a -o sam. močni: csi prvle ne zvé'ze toga mocsnoga KŠ 1771, 40; Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; Steromi prouti ſztante mocsni bodoucsi vu vöri KŠ 1771, 713; i ta nemocsna ſzvejta je odébrao Boug, naj oſzramoti ta mocsna KŠ 1771, 492

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nóuga -é ž noga: Csi ercsé nouga: da ſzam nej rouka KŠ 1771, 515; liki dvej nogej majoucsi ſze vrcsi vu gehenno KŠ 1754, 146; ſzem jaſz plantavoga liki nogé KŠ 1754, 52; vu mre'zi szo zgráblene nogé nyihove TA 1848, 8; Prednje nogé so práve lopate AI 1878, 10; doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32; i 5. krátki prstov zádnji noug so prosti AI 1878, 7; Mojim nogám je tvoja rejcs, Liki gorécsa ſzvejcsa KŠ 1754, 253; ár on nogé moie z-mrese oſzlobodi SM 1747, 94; Boug je vſze podvrgao pod nogé nyegove KŠ 1754, 131; Sibo je pod nogé vcseſzno KM 1790, 18; vojszke na nouge posztavo KOJ 1848, 8; vsze szi podvrgao pod nogé nyegove TA 1848, 7; Má [medved] špičasto glávo, velike nogé AI 1878, 10; Sztaite záto na nogái obüdti SM 1747, 27; I obüti na nogáj ſzpripravov Evangyelioma KŠ 1771, 587; i na krátki nogáj počiva [krt] AI 1878, 10; znogami gucsi KŠ 1754, 55; naj ga gda ne zaklácsijo znogami ſzvojimi KŠ 1771, 21; kony z-zágnyimi nogami brsza KAJ 1870, 10; [medved] obimlje svojega protivnika s prednjimi nogámi AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razdráščiti tudi razdráždžiti -im dov. razdražiti: jaſz váſz razdrá'zd'zim po lüſztvi KŠ 1771, 471; vdovicza naj, na konecz, kmeni hodécsa, me ne razdrá'zd'zi KŠ 1771, 231; je Czaszar tak razdráscso Matyas I. KOJ 1848, 66; Ti nevörvajoucsi 'Zidovje ſzo pa razdrá'zd'zili düſe poganov KOJ 1848, 385; i razdrá'zd'zili szo toga Visesnyega TA 1848, 63
razdráščeni tudi razdráždženi -a -o razdražen: Z-etim necslovesztvom razdráscseni Szoliman KOJ 1848, 73; Človeka li te zgrábi [medved], gda je razdráždžen AI 1878, 10; Vu Becsi lüsztvo jáko razdrá'zdjeno bilo AIP 1876, br. 11, 7; ár szo Magyari nej szamo prouti szvojim Králom razdráscseni bili KOJ 1848, 17

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

šóšnjati -am nedov.
1. šumljati: lisztje drevja Radoszti peszem tiho sôsnya KAJ 1870, 167
2. brundati, govoriti: povê mi, ka ti je sôsnyao medved KAJ 1870, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zádnji -a -e prid.
1. zadnji, ki leži, je zadaj: Utolsó; szlejdnyi, zádnyi -a -o KOJ 1833, 179; Hert má voskoga i stišnjenoga zádnjega tela AI 1878, 8; I on je bio vzádnyem ſztráni na zglávniki le'zécsi KŠ 1771, 114; Te prednji i 5. krátki prstov zádnji nog so prosti AI 1878, 7; Medved se na zádnje noge postávi AI 1878, 10; na zádnjih nogáj visi AI 1878, 7
2. za katerim ne nastopi kaj istovrstnega: Govorécsi: kaj eti zádnji ſzo li edno vöro delali KŠ 1771, 65
zadnjéjši tudi zadnjéši -a -e bolj zadnji: ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; eden vküpglasznik sze má k-tomi zádnyejsemi prikapcsiti KOJ 1833, 6; vcsi me tak na poniznoszt K-onim, ki szo zadnyêsi KAJ 1848, 233

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zadüšìti tudi zadìšiti -ím dov.
1. zadušiti: Fojtani; daviti, zadüsiti, zagútiti KOJ 1833, 157; Medved protivnika zadüsi AI 1878, 10; da jo szmrt nebi vu 64 leti zadüsila KOJ 1848, 11; zadíſilo je je trrnye KŠ 1771, 192; Johanna .. nego szo jo v-temnici zadüsili KOJ 1848, 46; pren. Da me ne zadisí 'zaloſzt ni tuga BKM 1789, 364; da nebi pokrivács osztrih pravicz csemerne pene zadüso KOJ (1914), 112
2. s silo zatreti, preprečiti: oproszi Pápo, naj vrenyá z-szvojov oblasztjov zadüsiti neodlása KOJ 1845, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zóub -á m
1. zob: Dens Zoub KMS 1780, A7b; Zoub Fog KM 1790, 92(a); ali v-zoubi szmodko ali pipo majoucsi KOJ 1845, 5; i zobjé nyihovi ſzo bili, liki oroszlányov zobjé KŠ 1771, 782; i zobé ti neverni szpoteres TA 1848, 4; Jázbec Má močne zobé AI 1878, 10; medved (z-zobmi) grizé
2. v zvezah: zoube si brüsiti obrekovati, opravljati: 'senszke polübili, na stere szo szi szledkar zmirom zobé brüszili KOJ 1848, 7;
vu zoube priti omogočiti, da ga opravljajo: Mojim protivnikom vu nyi zoube priti BKM 1789, 288;
z zobmi škripati zelo se jeziti: Csi zobmi skriplemo KŠ 1754, 37; Povej kak dugo bo's z-zobmi skripao KM 1783, 297;
zoub za zoub če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje: Csüli ſzte, kaj je povejdano: zoub za zoub KŠ 1771, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čr̀nkasti -a -o prid. črnkast: Csrnkaszto deklino AIP 1876, br. 9, 3; Medved má črnkasto dlako AI 1878, 11; Črnkastov dlakov AI 1878, 15; z csrnkasztami glávami AIP 1876, br. 1, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ergjǘlenje -a s rjovenje: velki medved z-ergyülenjom sze na ednoga lovca szune AIP 1876, br. 11, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gòrzdigávati -am nedov. dvigati: [medved] gorzdigáva nogé AI 1878, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kàpati káplem nedov.
1. padati: Esni; szpadnoti, kapati KOJ 1833, 155; ſcsenczi jejo zdrobtinya, ſtero káple zſztola nyihovi goſzpodárov KŠ 1771, 51; zvejzde bodo znebéſz doli kapale KŠ 1771, 144; i zvejzde bodo kapale znebéſz KŠ 1771, 81; zdritinyom, ſtero je kapalo z-ſztola toga bogácza KŠ 1771, 226; da ſzo kapali knyemi, da bi se ga doteknoli KŠ 1771, 109; pren. szeka i Friderik po Magyari tak, da káplejo kak tráva pod koszov KOJ 1848, 38
2. biti naglašen: za toga volo, ka ſzo ſzlejdnye recsi nej ednáko kapale brezi cadentie BKM 1789, 2b; jedine szillabe nomeni sze vövzemejo, i na drügo viszikoglászno formo káplejo KOJ 1833
kapajóuči -a -e padajoč: ſzi glédala Sziná tvojega na zemlo kapajoucsega KM 1783, 83
kàpavši -a -e ko je padel: Ali medved .. Kapavsi na sztran KAJ 1870, 96

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

móuč tudi móč -i ž
1. človeška ali živalska fizična moč: [medved] njegova moč je v prednji tacaj AI 1878, 10; telovno moucs ponüjati KOJ 1833, VII; Koteriſze ne veſzeli vnikákſoi konyſzkoi moucſi TF 1715, 47; vnikaksoi konyszkoi moucsi ABC 1725, A6a; tejla: Potom pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; Mati sze trüdila szlêdnyov mocsjov znyé tekocso krv tak odvrnoti AI 1875, kaz. br. 7
2. človeška duševna, duhovna moč: odkud je etomi eta modrouſzt, i ta moucs KŠ 1771, 46; Bojdi mi branitel, i môcs BRM 1823, 9; Moč nás odstávi či nás On poverže BJ 1886, 3; Lübi Bogá zevſze moucſi tvoje TF 1715, 18; lübi Bogá zczejle moucsi tvoje KŠ 1771, 74; tákſo moucs ino vládanye je obderſalo ſzveczko vcſenyé TF 1715, 5; Li dai mi moucs SM 1747, 71; Ti mi vu mojoj ſzlaboſzti Môcs pridávaj BRM 1823, 7; Csi scsémo szvojemi gucsi vékso moucs szpraviti KOJ 1833, 104; szrdczi pa trôst i môcs podeliti KAJ 1848, III; vu koj moucsi, ſzte vi tou vcsinili KŠ 1771, 350; najbi oni po vjedinanoj moucsi ſzvojoj zadobiti mogli SIZ 1807, 8; Znaſov mocsjouv je nikai nei SM 1747, 79; ſteri ſzte zmocsjouv zmo'zni KŠ 1754, 94
3. božja, duhovna moč: kako nikákſa moucs toga zvelicſanya preſzveitila TF 1715, 3; ali Moucs Czirkevna SM 1747, 36; Táksa Bo'za moucs KŠ 1754, 194; Nyega moucs pomága BKM 1789, 10; da vrág nikakse moucsi nevzeme ABC 1725, A5b; da vrág nikakſe moucſi nad menom nevzeme SM 1747, 43; Od moucsi czérkvene KŠ 1754, 193; neznajoucsi niti moucsi Bo'ze KŠ 1771, 74; nyegova csalaria nigdár moucſi nad menom ne vzeme KM 1783, 56; Vari me od greha mocsi BRM 1823, 9; Poteri moucs vraiso ABC 1725, A6b; ſteri moucs má ſzmrti, tou je, vrága KŠ 1754, 100; Nego vzemte moucs pridoucsega Düha ſzvétoga KŠ 1771, 342; To moucs Evangeliomſzko je nám vo vjavo BKM 1789, 5; po právoj pokouri vu moucſi czérkevnoj KŠ 1754, 193; I povrno ſze je Jezus vu moucsi duhá v-Galileo KŠ 1771, 176; vidili bodo ſziná cslovecsega na obláki nebeſzkom zmocsjouv i zdikov velikov KŠ 1771, 81; Ide zvel’kov mocsjouv BKM 1789, 11; i záto delajo té moucsi vu nyem KŠ 1771, 119
4. naravne sile v vesolju: i moucsi nebeſzke ſze gybale bodo KŠ 1771, 81
5. značilnost česa glede na mero lastnosti, potrebnih za opravljanje funkcije: csi velikási li 'zelejo znyihovim ponácsisanyem podsztavo na právdeno mocs zdignoto AI 1875, kaz. br. 2; je Károl bio on junák, ki je Avarczov moucs szpotro KOJ 1848; ruszki vladár, da bi tak szvojo môcs povégsao AI 1875, kaz. br. 3
6. nav. mn. čudež: i záto ete moucsi delajo vnyem KŠ 1771, 47; ka ſze tákse moucsi po nyegovi rokáj godijo KŠ 1771, 118; Ar nikoga nega, ki bi csinio moucsi vu iméni mojem KŠ 1771, 131; Jezuſa mo'zá od Bogá, pokázanoga med vami zmocsmi i zcsudami KŠ 1771, 346

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

načemùrno prisl. jezno: Medved se je nacsemurno na nyega szüno KAJ 1870, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pès psà m pes: pesz, medved (z-zobmi) grizé KAJ 1870, 10; njegov pes na to z radüvanjom bejžo AI 1878, 8; Vörnost psa k svojemi gospodi je velika AI 1878, 8; Podoben je velkomi ovčárskomi psovi AI 1878, 9; Czaszar nyim pa dá sztároga sepavoga psza KOJ 1848, 8; ali svojga psa domá nehao AI 1878, 8; Vinej pa bodo pſzi i czomprniczke KŠ 1771, 808; Psi té beteg náj hitrej dobijo AI 1878, 8; Oszlôbodi szamoszt mojo od pész TA 1848, 17; Vu Siberiji jeste eden plemen psov AI 1878, 8; Ne dájte to ſzvéto pſzom KŠ 1771, 21; Glédajte pſze KŠ 1771, 596; pošlejo pse jazbičare AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

šàjtrav -a -o prid. zibajoč se, nerodno hodeč: Sajtrav medved z-sürkim repom KAJ 1870, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

špìčasti -a -o prid. koničast: Medved Má špičasto glávo AI 1878, 10; nogé so močne z zakrivlenimi i špičastimi škramplami AI 1878, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

včéla -e tudi -é ž čebela: Povszéd je goribráo, kak vcséla méd KOJ 1845, 4; Včéla (a méhe), je od ednoga centimetera malo dugša AI 1878, 35; Medved i vcselé KAJ 1870, 95; i potáksem vcséle nadale v'zitki osztáno AI 1875, kaz. br. 8; včéle méd i vosk beréjo AI 1878, 3; nede potrebno vcséle bujti AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obímati -am in -lem nedov. objemati: Kelkokrát ni szam nestimam, Ka bolvana zla obimam KAJ 1848, 149; [medved] obimlje svojga protivnika AI 1878, 10; Küsüjemo i obimlemo KŠ 1754, 43; Ti mené, jaſz tebé Gda obimao bodem KŠ 1754, 264; nego ſzo je li ouzdalecs vidili i obimali KŠ 1771, 691; 'Ze bi rad vtebi prebivao, Gdebi Jezusa obimao KŠ 1754, 272; gde bi Jezuſſa obimao KM 1783, 292; 'Ze ſzegrejva, i tebé zdaj Obima BKM 1789, 281; naj te ſzvétov pobo'znoſztyov obimlem KŠ 1754, 235
obímati se -am se in -lem se objemati se: Obimajta sze tak vüva AIP 1876, br. 9, 4; pren. pravicza i mér ſze naj obimleta KŠ 1771, 854

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pr̀st -a m prst: Digitus Prſzt KMS 1780, A7b; Prſzt Új KM 1790, 92(a); posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta ſzvojega vu vodou KŠ 1771, 226; i vr'zem prſzt moj vu znamejnye czvekouv KŠ 1771, 333; Medved z močnimi škramplami na prsti AI 1878, 10; ſtero je potom ſz-ſzvojim prſztom na dvej kameni tábli ſzpiſzano vö zgláſzo KŠ 1754, 7; naj ſzprſztom ká'ze Kriſztuſa KŠ 1771, 846; Tü sze navádi gibcsnoszt grla i prsztov KOJ 1845, 5; Na vszákoj roki pét prsztôv mámo KAJ 1870, 34; Te prednji i 5. krátki prstov zádnji nog so prosti AI 1878, 7; vr'ze prſzti ſzvoje vu vüha nyegova KŠ 1771, 125; i tô li na nyihovi pét prsztê KAJ 1870, 156; Jálen cslovik ſzprſztami vcsi KŠ 1754, 55; Pirušleki med prsti trdo, golo mreno májo AI 1878, 7; pren. Csi pa vu prſzti Bo'zem zmetávam vragé KŠ 1771, 207; Vragé mecſe zBo'zim prſztom BKM 1789, 55

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

šàjtravec -vca m neroden, zibajoč se medved: Gda bi sajtravec 'ze dalecs bio KAJ 1870, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zšumérjati -am dov. glasno šumeč priti, prilomastiti: z-sumerja eden velki medved AIP 1876, br. 11, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Število zadetkov: 25