melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna] 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo 1.1. plod te rastline kot hrana, jed
2. navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje
3. manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder
STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona FRAZEOLOGIJA: velik kot melona ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
melóna -e ž (ọ̑) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen rumeni sladki sad: jesti melone;
na trgu prodajajo melone in lubenice 2. šalj. polcilinder: gospod z melono na glavi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
melóna -e ž (ọ̑) tri ~e; šalj. gospod z ~o na glavi |s polcilindrom|; snov. jesti ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
melóna -e
ž kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen rumeni sladki sad
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024
melọ̑na -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.