mésto1 -a s (ẹ́)
1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja: mesto ima pet tisoč prebivalcev; mesto leži, se razprostira ob reki; porušiti mesto; stanovati, živeti v mestu; industrijsko, turistično mesto; mesto Celje, Trst; obrobje, središče mesta / cel dan je hodil po mestu po mestnih ulicah; imel je opravke na različnih krajih mesta / novica se je hitro razširila po mestu med prebivalci mesta; ekspr. vse mesto govori o tem / star. cesarsko mesto Dunaj; glavno mesto države v katerem je sedež najvišjih državnih organov; star. ljubljansko mesto Ljubljana; ekspr. večno mesto Rim / Novo mesto
// pog. poslovni del mesta: si že šel v mesto po kruh; ko boš že v mestu, pa kupi še vstopnice
// v fevdalizmu naselje s posebnimi upravnimi, tržnimi pravicami, navadno z obzidjem: tedaj je cesar povišal ta kraj v mesto; cehovska, srednjeveška mesta / kraljevsko mesto
2. navadno s prilastkom manjši del zemeljske površine: v gozdu je hitro našel mesto, kjer so pustili ranjenega tovariša; pri gradnji ceste so se močvirnih mest izognili; na osojnih mestih še leži sneg; hodite previdno, to mesto je nevarno / še vedno stoji na istem mestu; na tem mestu je trava pohojena; s tistega mesta je najlepši razgled / mesta na luni, primerna za pristanek
// izraža manjši del površine česa sploh: zaznamoval je zelo umazana mesta / na enem mestu se madež še pozna / položil je knjigo na prejšnje mesto / časopis je novico objavil na vidnem mestu
3. navadno s prilastkom del česa glede na namen: poiskal je pripravno mesto in se skril; denar je shranil na varno mesto; mesto streljanja talcev / parkirno, startno, zborno mesto; zapustiti stražarsko mesto
4. s prilastkom del česa, zlasti glede na značilnost, stanje: lepljeno, varjeno mesto / ranjeno mesto ga je zelo bolelo
// del, odlomek pisanega, govorjenega besedila: razložiti nerazumljiva mesta; lirična, retorična mesta v drami; citirati, prepisati ustrezno mesto / o tem piše na drugem mestu
5. del površine z ustreznim pohištvom, predmetom, namenjen za začasno namestitev ene osebe; prostor: rezervirati mesti v gledališču; zamenjala sta mesti / pri mizi je še eno prazno mesto; vsak naj se usede na svoje mesto / posaditi gosta na častno mesto
// kar je kot celota namenjeno za (začasno) bivanje ene osebe: tri mesta v študentskem domu so še prosta / v hotelih je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora
6. v zvezi delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba: razpisati prosta delovna mesta; njegovo delovno mesto so ukinili; zasesti izpraznjeno delovno mesto / (delovno) mesto direktorja, ključavničarja / njegovo službeno mesto je zelo odgovorno; odpirati nova učna mesta
7. publ., s prilastkom položaj, funkcija: bil je imenovan na vodilno mesto; v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra; imeti ugledno mesto v organizaciji / mesto gledališča je vse bolj prevzemal film; mesto šole v izobraževalnem procesu / vlada je odstopila mesto novemu režimu se je umaknila; stroji so stopili na mesto človeka so nadomestili človeka
// pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu; mandat: ta stranka ima pet mest v parlamentu / odborniško, poslansko mesto
8. s števnikom kar kaže vrednost osebka v primerjavi z drugimi osebki iste skupine glede na velikost, stopnjo določene sposobnosti, lastnosti: doseči, priboriti si drugo, tretje mesto; zasedel je tretje mesto; uvrstili so se na predzadnje mesto; ekspr. v zadnjem krogu se mu je posrečilo prebiti se na prvo mesto
// publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo določa prilastek: on zavzema osrednje mesto med slovenskimi slikarji; vsak narod ima posebno mesto v zgodovini človeštva / to zavzema važno mesto v proračunu
9. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi; na kraju samem1: storilca so prijeli na licu mesta; skupina je gradivo zbirala na licu mesta
// brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta
● publ. samo državni zbor je primerno mesto za reševanje takih problemov organ; publ. zdaj ni mesta za pesimizem nismo, nočemo biti pesimistični; publ. tudi to vprašanje je dobilo, našlo mesto v časopisu je bilo obravnavano; publ. ima mesto v orkestru je član orkestra; ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti; z mesta star. z mesta je odgovoril takoj, brez pomišljanja; star. z mesta se mu je posrečilo takoj, ob prvem poskusu; star. reka je na mesta globoka na nekaterih mestih; na mestu na mestu smo prišli smo, kamor smo hoteli, morali priti; ekspr. bil je na mestu mrtev takoj je umrl; pog. njihove pripombe niso na mestu niso primerne, ustrezne; publ. naše smučarstvo stoji na mestu ne napreduje, se ne razvija; biti ob pravem času na pravem mestu prisotnost koga na določenem mestu v določenem času ima zanj ali za druge ugodne posledice; ekspr. fant ima glavo na pravem mestu zna pametno, premišljeno ravnati; vsaka stvar je na svojem mestu stvari so primerno, ustrezno razvrščene, postavljene; pog. če bi bil jaz na tvojem mestu, bi naredil drugače če bi se meni zgodilo, kar se je tebi, bi naredil drugače; ne zabavljaj čezenj, on je že človek na mestu zaupanja vreden, pošten; pog. kot vzgojiteljica ni na mestu po lastnostih, obnašanju ne ustreza; filmsko mesto naselje za snemanje, izdelovanje filmov; ekspr. zadel ga je na najbolj občutljivem mestu naredil, omenil je tisto, kar ga najbolj prizadene, razburi; ekspr. zna stvari postaviti na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; publ. pripisovati idejnosti prvo mesto trditi, meniti, da je idejnost najpomembnejša; publ. mesto psa je ob vodnikovi levi nogi pes naj stoji, hodi ob vodnikovi levi nogi; publ. nakazal je, kje je mesto naprednemu kmetu kakšna je družbena vloga naprednega kmeta; preg. lepa beseda lepo mesto najde na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor
♦ jezikosl. mesto akcenta; mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu; mat. mesto kar znaku v številki v odnosu do drugih znakov določa vrednost; decimalno mesto; šport. korakati na mestu delati z nogami gibe kot pri korakanju, a brez premikanja naprej; skok z mesta skok, narejen tako, da vsaj z eno nogo pred tem ni bil narejen korak; urb. jedro mesta prvotni, stari del mesta; voj. odprto mesto ki ga vojskujoče se strani po sporazumu ne uničujejo, bombardirajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mésto2 predl. (ẹ̑)
star., z rodilnikom namesto: pojdi na sestanek mesto mene / v vezniški rabi mesto da bi šel spat, ponočuje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mesto
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
mesta samostalnik srednjega spola
IZGOVOR: [mésto], rodilnik [mésta]
ZVEZE: evropsko mesto športa, mesto literature, cesarsko mesto, večno mesto

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mésto -a s (ẹ́)
1. ~ Celje, Trst; glavno ~ države; star. cesarsko ~ Dunaj; poud. Vse ~ govori o tem |meščani|; nevtr. skriti denar na varno ~; pokazati ~ nesreče kraj; ●~ rojstva kraj; startno, zborno ~; varjeno ~
2. častno ~ za gosta častni sedež; usesti se na svoje ~ na svoj prostor; V hotelu je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora
3. prosto delovno ~; pet mest v parlamentu mandatov; poslansko ~ poslanski sedež; zadnje ~ na tekmovanju; publ. v vladi zavzemati ~ zunanjega ministra imeti položaj
4. zbrati gradivo ●na licu ~a na kraju samem; ukrepati ●na licu ~a takoj; ●biti na ~u mrtev takoj umreti; neobč. Njihove pripombe so na ~u so primerne, upravičene, umestne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mésto1 -a s
1.
naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja
SINONIMI:
zastar. grad2, ekspr. mestece
2.
manjši del zemeljske površine kot prostorska določitev
SINONIMI:
kraj1, predel, prostor, ekspr. kot1, ekspr. kotek, ekspr. kotič, ekspr. kotiček, publ. lokacija, ekspr. mestece, neknj. pog. plac, ekspr. prostorček
3.
manjši del površine česa sploh kot prostorska določitevpojmovnik
SINONIMI:
kraj1, predel, knj.izroč. lokus
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik mesto naglasa  pojmovnik parkirno mesto  pojmovnik poveljniško mesto  pojmovnik prosto delovno mesto  pojmovnik prvo mesto  pojmovnik startno mesto  pojmovnik stražarsko mesto  pojmovnik vidno mesto  pojmovnik zborno mesto
GLEJ ŠE SINONIM: pameten, položaj, prostor
GLEJ ŠE: zlasti2, zlasti1, zastajati, tu2, tu2, takoj, središče, središče, ponekod, mobing, drugje, do tod, spoj, položaj, nalet, mandat, madež, doskočišče, zadnji2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024

mésto2 predl.
GLEJ SINONIM: namesto

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024

mésto-asamostalnik srednjega spola
  1. del prostora, površine glede na namen, cilje, delovanje nasploh
    • mesto česa
  2. prostorska ali površinska enota, ki jo zaseda ena oseba, bitje, organizirana skupina oseb ali nenačrtovan dogodek
    • mesto koga/česa
  3. položaj, vloga
    • mesto koga/česa
  4. urbano upravno središče
    • mesto koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • mesto v/na/ob/pri
  • , mesto med
  • , mesto za
  • , mesto z/s

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mésto Frazemi s sestavino mésto:
iméti glávo na právem méstu, iméti srcé na právem méstu, postáviti stvarí na právo mésto, srcé na právem méstu, véčno mésto

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mesto je sestavina izrazov
Bolje je biti prvi na vasi kot zadnji v mestu, Lepa beseda lepo mesto najde

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mẹ́sto -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mẹ́stọ, n. 1) die Stelle; na tem, na onem mestu; na mestih, stellenweise, Svet. (Rok.); pšenica je na mestih redka, Raič (Glas.); = na mesta: na mesta skoro navpična reber, LjZv.; Krka je na mesta jako globoka, LjZv.; — der Platz; na svojem mestu ostati; prvo m., der erste Platz; der Vorsitz, Cig., Jan.; na visokem mestu biti, eine hohe Stellung einnehmen; — na mojem, njegovem mestu, an meiner, seiner Statt; na vseh mestu, Krelj; — mesto (mesta) dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); obtožbi se daje mesto, der Anklage wird Folge gegeben, DZ.; mesto imeti, statthaft sein, DZ.; mesto najti, Eingang finden, V.-Cig.; — z mesta besediti, zapeti, extemporieren (beim Reden, Singen), Cig. (T.); — z mesta, sogleich: da se z mesta naredi pismo, Erj. (Izb. sp.); = na mestu, Cig.; — k mestu, ogr.-C.; — 2) die Stadt; glavno m., die Hauptstadt; stolno m., die Residenzstadt, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mẹ́stọ, praep. c. gen. = namesto, anstatt, Jan., Mik., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mèsto tudi méjsto -a s
1. mesto, večje naselje: i vſzáko meſzto ali hi'za razdeljena prouti ſzebi KŠ 1771, 39; I gda bi ga poznali tiſztoga meſzta mo'zjé KŠ 1771, 49; zMeſzta Betlehema KŠ 1771, 3 (B2a); Ki sz-tühinszkoga meszta trsztje scsé kupiti AI 1875, kaz. br. 8; le'zi bode liki meſzti onomi KŠ 1771, 32; Teda ga je vzéo vrág vu ſzveto meſzto KŠ 1771, 11; Vu meſzto Názareth KŠ 1771, 17; szi naprávijo csüdno meszto Benetke KAJ 1848, 4; Etakše selo se za mesto ali za váraš zové BJ 1886, 22; Stámpano vSaxonii vMeſzti Halla TF 1715, 1; I, tá pridoucſi prebivao je vmeſzti, ſtero ſze veli Názareth KŠ 1771, 9; v-sterom meszti sze orszácsko szpraviscse odpré AI 1875, kaz. br. 1; na porüsenyé trdnimejſzt KŠ 1754, 161; vno'zina lüſztva od Galilee, i deſzét mejſzt KŠ 1771, 13; Teda je zácsao na oucsi metati tiſztim mejſztam KŠ 1771, 36; ne ſzkoncsate mejſzta Izraelſzka KŠ 1771, 33; gráde i meszta dao obzidati mocsno KOJ 1848, 8; akoſze glih v niſterih meiſztih, katechiſmus reczitüje TF 1715, 5; geto ſzo ji vnogo vnougi mejſztaj pripelali KŠ 1771, A5b; Obari náſz zevſzejmi mejſztami, veſzniczami KŠ 1754, 224; pren. I ovo, vſze meſzto je vö slo pred Jezuſa KŠ 1771, 227
2. nedoločen kraj: Meſzta i vrejmen, ka gde? i gda? je piſzao, pravicsno neznamo KŠ 1771, 338; Golgotha, tou je, temena meſzto KŠ 1771, 95; vnebéſzaj, vpékli, Trétyega meſzta pa nejga KŠ 1754, 151; bi sze Roditelje obodvoujega meszta bole szpoznali KOJ 1833, XVII; odgovárjajo kokotje z najdalešnoga mesta AI 1878, 3; V-nisteri mesztaj bratva 'ze zacsnyena AI 1875, kaz. br. 8; Törki szo z-vnogih mesztaj voodtirani AI 1875, kaz. br. 3
3. kraj v naravi ali prostoru: Kak zárocsnik z-ſzvega meſzta, Zisoje BKM 1789, 4; ono [šibo] je nepreſztano ſcsuko, naj bi ſze z-meſzta genola KM 1790, 18; je kruglo szkôsz vêk na tiszto meszto poszlo AI 1875, kaz. br. 7; Po večeráj povrže svojo skrivno mesto AI 1878, 7; ſzvetloſzt, (ſzveicso) stera vu kmécsnom meſzti ſzveiti SM 1747, 25; Vſzigdár i vſzaksem meſzti, gdekoli ga molimo KŠ 1754, 182; To drugo je pa ſzpadnolo na pecsinſzka mejſzta KŠ 1771, 111; Düso mi razveſzeli vszáki mejstaj BKM 1789, 4; Szvojo 'sivino ſzo vnogokrát po prepovejdani mejſztej paſzli KM 1790, 70; pren. Oh nebésza, prelejpo meszto KM 1783, 183; On je vnougom meſzti, Vu vecsérji, vu rejcſi nazoucsi BKM 1789, 9; Touje moie meſzto, gde vi bodte ſztali SM 1747, 83; Dokecs pridem ta na meſzto vu nebeſzko Kraleſztvo SM 1747, 1747, 78; Nám meſzto ſzprávlat ide BKM 1789, 109; Ponizno 'zele ſzrdcze, V-nyem ſzi meſzto ſzprávi BRM 1823, 1823, 6; da jih je 10 jezér na meszti koncza dálo KOJ 1848, 8; i kvár, ſteroga je vcsino, na meſzto poſztávi KMK 1780, 75
4. položaj, funkcija: najsztarêsi na predszednika meszto sztopécsi AI 1875, kaz. br. 1
5. odlomek pisanega, govorjenega besedila: nej z-Szvétoga Mátaja Evangyelioma (ár je vnougom meſzti dugsi i vnoga má) KŠ 1771, 102; Liki i v drügom meſzti právi KŠ 1771, 678; ſztáre peſzmi ſzem na meſzti nihao BKM 1789, 4b
6. mesto na telesu: i z-meſzom je ono meſzto nazáj napuno KM 1783, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mèsto predl. z rod. namesto: Ar ſzo od Bogá, meſzto nyega, na tou poſztávleni KŠ 1754, 219; je na meſzto Obrizávanya nasztávleni KŠ 1754, 7a; kaj ſzo ji dúgi vlaſzké meſzto pokrivala dáni KŠ 1771, 512; Meſzto koga bi mogli praviti KŠ 1771, 752; Meſzto Abela je dáo Boug Adami drügoga ſziná KM 1796, 9; je lepse i bougse meszto neszmilnoga razbijanya na mirnoszt sze váditi KAJ 1848, 10; V-táksih országaj gde meszto právdeládnoszti ednoga csloveka vola sze more dopuniti AI 1875, kaz. br. 2; Meszto ládavne oszôb recsi escse sze nucajo eta AIN 1876, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mesto1 [mẹ́sto] samostalnik srednjega spola

manjši del (zemeljske) površine; kraj; mesto; prostor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mesto2 [mẹ́sto] samostalnik srednjega spola

večja naselbina; mesto

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mesto samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

mesto1 s, F58, ariopagitae, ſo bily v'tem méſti Athene ſodniki; chorographus, tá kateri od eniga meiſta, ali deṡhele piſhe; copiosa civitas, méſtu vſiga polnu; eversa urbs, ṡvernîenu, reṡkopanu méſtu; halosis, tú noter jemanîe eniga méſta, ſhturmanîe; imponere civitati praesidium, brambo v'méſtu poſtaviti; metropolis, tú imenitniſhe méſtu u'deṡheli, poglavitu méſtu; morbus vernaculus, boléṡan, katera li v'enim meiſti, ali v'eni desheli regiera; oppidum, en terg, ali meſtu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mesto2 s, F169, amanuensis, en piſſár, ali na nîega meiſti poſtavlen; appricus, ſonzhnu meiſtu; branchiae, tudi tú meiſtu okuli garla; locus, -ci, proſtor, meiſtu, ṡhtánt; mellarium, meiſtu, kir ſe zhibèle poſtavlajo; napina, -ae, nyva, proſtor, ali meiſtu, kir ſe reipa, ali kolṡzhiza ſeye; natale, en proſtor, ali meiſtu ṡa plavanîe; prim. na mesto 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mesto -a s mesto, tj. 1. večje utrjeno naselje: tu meſtu im. ed. m Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ raunu v'teh revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu im. ed. Ieruſalem ǀ s'taisto skrinjo ſo bilij odperli vrata tiga mesta rod. ed. Hiericho ǀ blisu tiga meſta rod. ed. Bomberg ǀ od Ierusalemskiga mesta rod. ed. pojdemo v'tu mestu tož. ed. ſamario ǀ rauen tiga mesſta rod. ed. ſichem ǀ na kresni vezher jo vun s' mejſta rod. ed. pele ǀ je bil ta mozhni sijd tiga mejsta rod. ed. Hiericho okuli vergal ǀ kateriga ſo bily s'mesta rod. ed. ſtepli ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu tož. ed. Athenes prishal ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga taistu mestu tož. ed. martra ǀ cellu mejſtu tož. ed. Hiericho ie bil konzhal ǀ v'tem meſti mest. ed. Ceſarea je bila ena Matti ǀ po meſti mest. ed. je tekal, inu na vus glaſs je vpyl ǀ gdu bi bil v'mesti mest. ed. de bi ne tekel njega gledat ǀ V'tem Mesti mest. ed. Thebes shest taushent na enkrat je bilu martranih ǀ v' tem meſte mest. ed. Madrit je bila ena shlahtna dekelza ǀ Purgerij v'tem meiſti mest. ed. antiochia imenovanem ǀ v' tem mejſtj mest. ed. Colonia ſta bila dva kupza ǀ pred tem Ceſſarskim meſtam or. ed. Dunai ǀ vſe nyh meſta im. mn., inu deſhele bodo pokonzhane ǀ vſe katolish Mesta im. mn., vſi Verni Firshti, inu Ceſarij, vſi niskiga, inu viſokiga ſtanu zhast, inu hualo mu pojeio ǀ vſy ſte s' meſt rod. mn. beyshali v' puszhave ǀ veliku Mest rod. mn. Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo ǀ S. Jacob bo Compoſtello, inu she druge meſta tož. mn. shermal ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi mesta tož. mn., deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi turne, inu mejſta tož. mn. ǀ Jeſt ſim tebe po hribah, inu dolinah, po vaſeh inu meſtah mest. mn. iskal ǀ vslatyh kozhyah po nyh mestoh mest. mn. ſo yh pelali ǀ u'teh uelizijh mejſtah mest. mn., de Antuerharij ſo niih shtazune imeli 2. prostor: laſtnu mejſtu im. ed. Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil ǀ ſamu taistu mejstu im. ed., kir tern tizhij imu vrshoh ſe toshit ǀ neuprashate kaj je s' enu meiſtu im. ed., katiru grem vam perpravit ǀ ſerce je taistu meistu im. ed., v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta rod. ed. neperpuſtite temu peklenskimu jeshu ǀ ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta rod. ed. preſeliti ǀ obedn ga nej mogal is mejſta rod. ed. ganiti ǀ nej imel mejsta rod. ed. de bi mogal pozhivat ǀ s'mejsta rod. ed. ganit ſe nemore ǀ ſvejsde pak s' meiſta rod. ed. ſe neganeio ǀ ty brumni inu prauizhni nemajo meista rod. ed. ǀ jo poſtavi na enu skriunu mejſtu tož. ed. ǀ na gvishnu mejſtu tož. ed. ſe skrje ǀ takushnim per Misi tu pervu mejstu im. ed. ſo dali ǀ dobra beſſeda dobru mejstu tož. ed. najde ǀ ti bi ſe pofliſſal tvoje blagu na enu gvishnu ſigurnu meiſtu tož. ed. preneſti ǀ Kir edn ima ſvoje laſtnu majſtu tož. ed. tamkaj ner raishi prebiua ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti mest. ed. ǀ na taistim mejsti mest. ed. en altar ſturj ǀ snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom or. ed. (?) oſtane ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah mest. dv. biti v' naterlih vishi ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta tož. mn. vode poſtavil, inu morje ǀ premislite vſe druge meiſta tož. mn., kamar hodite ǀ po vſyh mejſtah mest. mn., inu kotah celiga ſvejta ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh mest. mn. pokopleio Beseda se v pomenu ‛večje utrjeno naselje’ praviloma piše s korenskim e, v pomenu ‛prostor’ pa z ei/ej. Podobno sekundarno ločevanje je tudi v češčini, prim. město ‛večje utrjeno naselje’ poleg místo ‛kraj, prostor’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mesto -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mesto -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mesto sam. s ♦ P: 43 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mésto -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mésto -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mesto

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mesto ► ˈmėːstȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

administratívno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

agrárno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

akrópolsko mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

aktívno mésto -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

alostêrično vezávno mésto -ega -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Češko »Novo mesto« ali »Nové Město«

Zanima me, kako se posloveni češko mesto, ki je v izvirniku Nové Město – Novo Mesto ali Novo mesto ali pa morda zapis ostane originalen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

délovno mésto -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Dobesedni navedek in spremni stavek – mesto v povedi

Zadnje čase se srečujem z 'novo' obliko citiranja v slovenskih časnikih, zato me zanima, ali je pravilno, ali gre zgolj za neko novo obliko (to obliko citiranja sem namreč pred kratkim zasledila v britanskih medijih).

Ko sama citiram, uporabljam dve obliki:

  • Joža je rekel: "Prišel sem domov."

ali

  • Joža je rekel, da je prišel domov.

Nova oblika, ki sem jo zasledila, pa gre tako:

Prišel sem domov, je povedal Joža.

Zanima me, od kod izvira ta nova oblika citiranja, in ali je sploh pravilna – in zakaj je oz. ni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

drugôtno mésto -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

drúžbeno integratívno mésto -- -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

formálno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Francosko mesto »Saint-Cyr-sur-Loire«

Zanima me pravilen zapis francoskega mesta Saint-Cyr-sur-Loire (ponekod so vezaji, ponekod jih ni, prav tako je sur enkrat z veliko začetnico, drugič z malo). Kako pravilno sklanjamo to ime in kako se imenujejo njegovi prebivalci?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

gíbanje Lépo mésto -a -- -- s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

gíbanje Učinkovíto mésto -a -- -- s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

glávno mésto -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

glávno mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

glávno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

glávno mésto držáve -ega -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

glávno mésto federácije -ega -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Glavno mesto v Mjanmarju

Glavno mesto Mjanmarja je Nepjido, kot je izgovor v burmanščini, v angleščini je zapisano Naypyidaw. Lahko v slovenščini uporabljamo Nepjido? Po slovenskem pravopisu (pravilo 1118) nelatinične pisave prenašamo v slovensko po načelih za zapisovanje slovenskih glasov in opuščamo prečrkovalne ovinke prek pisav drugih jezikov.

Videla sem že zapisa Najpjido in Najpjidav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

glávno mésto zvézne držáve -ega -a -- -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

glúho mésto -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Gradivo je treba vrniti na »svoje« ali »njegovo« mesto?

Prosim za pomoč pri oblikovanju navodila: Prosimo, da vrnete gradivo na svoje mesto. Ne bi bilo pravilno na njegovo mesto?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ideálno mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Inducirano delovno mesto
Termin induced jobs se doslej v slovenskih pravnih besedilih še ni pogosto pojavljal, zato še ni ustaljenega ustreznika. Označuje delovno mesto, ki nastane kot posledica povečane potrošnje zaposlenih na neposrednih in posrednih delovnih mestih. Pojavilo se je več možnosti: inducirano delovno mesto , posledično delovno mesto (zaradi želje po slovenjenju tujke), vzpodbujeno delovno mesto (variantno spodbujeno delovno mesto ) in opisno poimenovanje delovno mesto, ki nastane kot posledica povečane potrošnje zaposlenih na neposrednih in posrednih delovnih mestih .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

industríjsko mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

izdájno mésto -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

kljúčno mésto -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

koloniálno mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

komándno mésto -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

kompáktno mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

koncéntrično mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

kontrólno mésto -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Krmilna miza, krmilno mesto
Za poimenovanje površine v hlevu, na katero polagamo krmo za živali, se v rabi pojavljata termina krmilna miza in krmna miza. Podobno se za poimenovanje mesta, kjer žival zauživa krmo, uporabljata dva termina, in sicer krmilno mesto in krmno mesto. Katera termina sta ustreznejša?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

krmílno mésto -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

lineárno mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

málo mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mèdkultúrno mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mésto absórpcije zdravílne učinkovíne -a -- -- -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mésto aplikácije zdravíla -a -- -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mésto delovánja zdravílne učinkovíne -a -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mésto držáva -a -e s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mésto izdeláve zdravíl -a -- -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mésto proizvódnje zdravíl -a -- -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mésto udárca -a -- s

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mésto zajétja -a -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Mesto zatočišča
Prosimo za pomoč pri iskanju slovenskega ustreznika za angleški termin place of refuge , ki sodi na področje mednarodnega pomorskega prava. Označuje katero koli naravno ali umetno zaščiteno območje, ki ga lahko ladja ali plovilo v razmerah, ki bi ogrozile njeno varnost, uporabi kot zavetje. Glede na pojasnila Mednarodne pomorske organizacije sta angleška termina safe haven (sln. varni pristan ) in safe port (sln. varno pristanišče ) pomensko preozka, zato so se odločili za uporabo termina place of refuge . Domnevamo, da je temu smiselno slediti tudi v slovenščini. Za angleški termin place of refuge sta se v slovenščini v različnih direktivah in pravilnikih doslej pojavila izraza pribežališče in mesto zatočišča . Kateri je primernejši? Ali predlagate celo kaj tretjega? Zanima nas tudi, ali se strinjate, da za angleški termin  place of refuge ni ustrezno uporabljati termina varni pristan .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

migrácija vás–mésto -e -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mónofunkcionálno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mónonukleárno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

multíplo mésto za kloníranje -ega -a -- -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

načrtováno mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nadzórno mésto -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Naglasno mesto samostalnika »ploščina«

Spoštovani, za študijske potrebe sem brskala po portalu Fran in pri iztočnici ploščina v SSKJ2 opazila variantnost naglasa (plôščina/ploščína), medtem ko je ta ista iztočnica v Pravopisu zapisana s samo eno varianto naglasa: ploščína. Zanima me, zakaj je temu tako.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nàjnížje stártno mésto -ega -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nàjvíšje stártno mésto -ega -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

na mesto gl. mesto, na ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nastópno mésto -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nèprilagojêno mésto na smučíšču -ega -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nèsistemizírano délovno mésto -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nèzasédeno sistemizírano délovno mésto -ega -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nótranje mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Nôvo mésto -ega -a s, zem. i. (ó ẹ́) v ~em ~u
novoméški -a -o (ẹ̑)
Novomeščàn -ána in Novomeščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Novomeščánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nôvo mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

orgánsko ráščeno mésto -- -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pámetno mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

parkírno mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

párkovno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

planírano mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pólifunkcionálno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pólinukleárno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Poljsko mesto »Wisła«, »Wisla« ali »Visla«

Se poljsko mesto Wisła posloveni kot Wisla ali enako kot reka, torej Visla?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

póstindustríjsko mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pravíčno mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Pravilen zapis »KS Tržič mesto«

Kakšen je pravilen zapis v primerih, ko je drugi del imena šole, krajevne skupnosti itd. beseda mesto ali center, npr. OŠ Škofja Loka mesto, KS Tržič mesto ali* Ljubljana center*. Zapisi se namreč pojavljajo v nešteto različicah (KS Tržič mesto, KS Tržič-mesto, KS Tržič Mesto, KS Tržič – mesto ...)– celo na uradnih straneh omenjenih ustanov/organizacij.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Prepovedano mesto
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Prepovedanega mesta samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
palače v Pekingu
IZGOVOR: [prepovédano mésto], rodilnik [prepovédanega mésta]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

primárno mésto -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pristaníško mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

prôsto délovno mésto -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

prvôtno mésto -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

radiálno mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

radiocéntrično mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

satelítsko mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

satelítsko mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

sekundárno mésto -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

selítev vás–mésto -tve -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

selítev vás‒mésto -tve -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

sistemizírano délovno mésto -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

srédnje véliko mésto -- -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Staré Město
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Starega Města množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
del Prage
IZGOVOR: [stáre mnjésto], rodilnik [stárega mnjésta]
BESEDOTVORJE: Staroměščan, Staroměščanka, Staroměščanov, Staroměščankin, staroměški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

stártno mésto -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

strélsko mésto -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

stŕnjeno mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Stvarna lastna imena: ime ustanove Grm Novo mesto

Zanima me, ali je pravilno, da se ustanova, v kateri sem sicer zaposlena, piše tako: Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, tako se namreč uradno imenuje naš zavod tudi v uradnih aktih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

svetôvno mésto ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

trájno glávno mésto držáve -ega -ega -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

trájnostno mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

trakôvno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

trdnjávsko mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

trgôvsko mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ustvarjálno mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

utŕjeno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Uveljavljanje pravopisne reforme »Novo Mesto« v šolah

Kako učiti rabo velike začetnice pri večbesednih zemljepisnih naselbinskih imenih? Spomladi smo sledili strokovni razpravi v zvezi s spremembami pravopisnih pravil. V E-pravopisu in v Pravilih Pravopisa, verzija 8.0, so imena zapisana že po novem, torej Novo Mesto, Stari Trg ... Nikjer pa nismo zasledili, ali to pomeni, da so nova pravila res že stopila v veljavo. Tudi svetovalke na študijskih srečanjih nam v zvezi s tem niso posredovale nobenih informacij. Poizvedovale smo pri osnovnošolskih in srednješolskih kolegicah, večina jih uči še po starem pravilu. Kako je torej prav – učiti po starem ali po novem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

véliko mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vezávno mésto -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vídno mésto -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

virtuálno mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vótlo mésto -ega -a s

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vpeljáno glávno mésto držáve -ega -ega -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vŕtno mésto -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vŕtno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vstópno mésto -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zalétno mésto -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zaščíteno délovno mésto -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zbórno mésto -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

3D-mésto -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Število zadetkov: 143