metúlj -a (ú) 
  1. 1. žuželka z dvema paroma velikih, navadno živo, pisano obarvanih kril in s tipalnicama: metulji frfotajo, letajo od cveta do cveta; iz bube se je izvil metulj; loviti metulje; beli, pisani, rumeni metulji / dnevni, nočni, podnevni metulji; pren. okoli njegovega dekleta se ta metulj ne bo več vrtel
  2. 2. pog., v stari Jugoslaviji bankovec za sto dinarjev: to stane dva metulja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Število zadetkov: 1