mezèg -zgà in mèzeg -zga [məzəg-] m (ə̏ ȁ; ə̀)
domača žival, neposredna potomka žrebca in oslice: jezditi na mezgu; sopihal je kakor otovorjen mezeg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mezgà2 -è tudi mèzga -e [məzga] ž (ȁ ȅ; ə̀)
knjiž. mezeg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.