Tiskanje

tevé1 -êja m (ẹ̑ ȇ) pog.
1. televizijski sprejemnik; televizorSSKJ: Dneve preživlja zleknjen v naslonjaču pred tevejem
2. televizija: Lahko rečem, da mi je do neke mere zgled za vodenje nogometa na teveju E iz kratice TV za (↑)televizíja

tevé2 -- v prid. rabi
televizijski, televizorski: teve zaslon; teve kamera; teve nadaljevanka; Igral sem vse, od težke drame do moškega, oblečenega v žensko, a največjo popularnost so mi prinesle radijske in teve oddaje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čŕvSSKJ -a m, živ. (ȓ) rač.
program, ki se lahko sam razmnožuje, širi po računalniškem omrežju in ovira, onemogoča delo z računalnikom: internetni črv; virusi in črvi; Črv se po elektronski pošti širi zelo hitro E = hrv., srb. cȓv, rus. čérvь, češ. červ, stcslov. črъvь < pslov. *čьrvь ob *čьrmь < ide. *ku̯r̥-mi-

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

imeníkSSKJ -a m (í) rač.
zbirka datotek, ki so shranjene na danem pogonu; direktorij: ustvariti imenik; glavni imenik; uporabniški imenik; Delo z datotekami bi mi bilo bolj jasno, če bi poznala ureditev diska – glavni imenik, podimenik E (↑)imé

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

júgovič -a m, člov. (ȗ) slabš.
pripadnik katerega koli naroda nekdanje Jugoslavije, razen Slovencev: Natakar – mi je prav vseeno, če ni bil naš, ampak jugovič – je prišel čez deset minut vprašat, kaj bom pil E ← hrv., srb. jȕgović, hipokoristik od hrv. Jugoslàvēn, srb. Jugoslòvēn

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mail1 -a cit. [mêjl] in mêjl -a m (ȇ)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), e-pošta (1): Prosili smo vas, da nam vprašanja pošljete po mailu in da bomo takrat videli, ali lahko odgovorimo ali ne | Prek mejla urejava podrobnosti v prezentaciji o delu zveze potrošnikov
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), e-pošta (2): Vsak dan ji pošlje en mail | Zdelo se mi je, da v mejlih, ki mi jih je poslal, piše tako zelo sproščeno in neposredno kot še nikdar poprej E ← agl. mail 'pošta, poštna pošiljka' ← stfrc. male 'torba' ← stfrank. *malha, prim. (↑)málha

mail2 -- v prid. rabi
e-mail2, e-poštni: mail strežnik; V Cankarjevem domu bo na ogled razstava Ženske brez meja, ki izhaja iz koncepta mail arta – umetnosti po pošti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nárkič -a m, člov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
kdor je zasvojen z mamili; mamilarSSKJ, narkomanSSKJ, drogeraš, drogiranec, džanki, fiksar, mamilaš, zadrogiranec: Sredi dneva mi je narkič vlomil v avto, seveda tako, da mi je razsul steklo na levih vratih E ← hrv., srb. narkić iz (↑)narkomán

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sníf -a m (ȋ) pog.
vdih mamila skozi nos ali odmerek za tak vdih: Zgodilo se mi je, da sem bil blazno zadet od trave, potem pa so mi dali še snif kokaina E ← agl. sniff 'vohanje, vdihljaj' iz ↑snífati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spammer -ja cit. [spêmer] in spêmer -ja m, člov. (é)
kdor pošilja neželeno elektronsko pošto: Samo nekaj naivnežev na milijon uporabnikov e-pošte je dovolj, da se spammerjem posel izplača | Motijo me spemerji, ki mi pošiljajo sporočila in mi ponujajo različne mizarske storitve E ← agl. spammer iz ↑spam

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih
2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrón

elektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške

elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite

elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta

elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden

elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun

elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila

elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše

elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov

elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar

elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih

elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si

elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu

elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje

elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju

elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja

elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja

elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti

elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hítriSSKJ -a -o prid. (í)

hítra hrána -e -e ž (í, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitro pripravljena hrana: priprava hitre hrane; restavracija s hitro hrano; Čezmerno telesno težo strokovnjaki pripisujejo navdušenju nad hitro hrano

hítra póšta -e -e ž (í, ọ̑)
1. dostava pošiljk v krajšem roku: prejeti po hitri pošti; dostaviti s hitro pošto; mednarodna hitra pošta; V Sloveniji zdaj s posebno hitro pošto potuje okrog 5,5 milijona pisemskih ali paketnih pošiljk na leto
2. podjetje za dostavo pošiljk v krajšem roku: Ostala mi je še zadnja ura, da pokličem hitro pošto in oddam pošiljko, če želim, da do zadnjega roka prispe v Bologno

hítro priprávljena hrána -- -e -e ž (í, ȃ, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitra hrana: prodaja hitro pripravljene hrane; restavracija s hitro pripravljeno hrano; Zdravo prehrano, s katero se že od nekdaj ponašajo v sredozemskih državah, s španskih jedilnikov počasi izpodriva ameriška hitro pripravljena hrana

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ledéniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

ledéna trgátev -e -tve ž (ẹ̑, ȃ)
trgatev, ki se opravi, ko je povprečna dnevna temperatura v treh dneh pred trgatvijo od minus sedem do minus pet stopinj Celzija: V vinorodni deželi Posavje bo v teh dneh vsaj sedem ledenih trgatev

ledéni čáj -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
hladna negazirana brezalkoholna pijača iz čaja: pločevinka ledenega čaja; Mi lahko podaš tiste velike kozarce za ledeni čaj?

ledéno víno -ega -a s (ẹ̑, í)
vino iz grozdja, natrganega na ledeni trgatvi: pridelati ledeno vino; Vsak dan se spusti v temačno klet in spremlja zorenje svojega ledenega vina

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mêsniSSKJ -a -o prid. (é)

mêsna štrúca -e -e ž (é, ú)
jed v obliki štruce iz mletega mesa, kruha, jajc in začimb: Prijateljica mi je za večerjo ponudila odlično mesno štruco, nadevano z jajci in začinjeno z zelišči

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

písatiSSKJ pisátiSSKJ píšem nedov. (í; á í)

písati péš pisáti píšem -- nedov. (í, ẹ̑; á í) pog.
pisati na roko: Zelo rada pišem na roke, a odkar mi pod prste prihajajo večinoma samo še tipkovnice in miške, pišem peš zelo zelo malo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

potujíti -ím dov. (ī í)
narediti kaj tuje s postopnim vnosom tujih prvin v družbo, jezik: Osrednje medije so postopoma potujili E (↑)tujíti

potujíti se -ím se dov. (ī í)
privaditi se tujemu v družbi in jeziku in to postopoma tudi prevzeti: Zdi se mi, kakor da bi se bila potujila tudi že naša lepa zemlja sama, celo tista čudovita ljubljanska ravan

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prázniSSKJ -a -o prid. (á)

prázni ték -ega -a m (á, ẹ̑)
1. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, ler (1): V praznem teku je do konca pritisnil na plin
2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; ler (2): Počivam, kadar to res rabim; možgani so v praznem teku in po navdihu si izberem dejavnost, ki mi to omogoča
3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; ler (3): Po skoraj dveh mesecih praznega teka bi se iskanje resnice (čeprav je ta pojem v politiki relativen) res že lahko nadaljevalo
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; ler (3 //): Hiter vizualni ritem mora prikriti luknje v logiki in pomanjkljivosti v zgodbi oziroma prazni tek med nizanjem pogosto osupljivih prizorov

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prime time1 -- -ma cit. [prájm tájm] m (ȃ, ȃ)
čas največje gledanosti: televizijski prime time; Izbirni postopek je mesece polnil prime time v medijih E ← agl. prime time iz prime 'prvoten, prvorazreden, odličen' in time 'čas'

prime time2 -- -- v prid. rabi
prime time program; prime time oddaja; Zdi se mi nerazumljivo, zakaj se v prime time terminu brez pomislekov predvaja turbofolk

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sfénati -am dov. (ẹ̑)
posušiti lase s fenom: Lase moramo sfenati do suhega
// izoblikovati pričesko s krtačo za lase in fenom: Pred predstavo so me sfenali, nato pa mi skušali razmršiti pričesko, a učinek ni bil takšen, kot smo ga želeli E ↑fénati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

štékati -am nedov. in dov. (ẹ̄) pog.
razumeti: nič ne štekati; štekati poanto; štekati situacijo; Nečesa še vedno ne štekam: kako lahko vse dneve žuraš, piješ in se preganjaš s tipčki, pa ti je še vedno dolgčas E ← nem. stecken 'vklopiti'

štékati se -am se nedov. (ẹ̄)
biti s kom v takem odnosu, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: dobro se štekati z vsemi; Mi smo kot neka družina: pogovarjamo in družimo se, nasploh se štekamo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zrólati -am dov. (ọ̑) pog.
zviti, zlasti cigareto: zrolati džojnt; zrolati plakat; zrolati v zvitek; Zasvojenost je skupek navade in potrebe po nagrajevanju: takoj ko zrolaš cigareto in potegneš prvi dim, ti je lažje E ↑rólati

zrólati se -am se dov. (ọ̑) pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
zmešati se; odrolati se: Ko sem nenadoma ugotovil, da sem tam, od koder sem pobegnil, se mi je dobesedno zrolalo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žítniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

žítni króg -ega -a m (ȋ, ọ̑)
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; agriglif: Žitni krog je narejen z neko drugo silo, za katero mi ne vemo, kakšna je

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

astrológinja -e ž, člov. (ọ̑)
ženska, ki se ukvarja z astrologijo: Prijateljica astrologinja mi je zadnjič omenila, da se je pri njej oglasilo kar nekaj strank, ki jih nikoli ne bi pričakovala E (↑)astrológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bíoenergétik -a [bijoenergetik] m, člov. (ȋ-ẹ́)
kdor zdravi z bioenergijo: Bioenergetik mi je povedal, da sem imela že od rojstva nenavadno visoko bioenergijo E ← nem. Bioenergetiker iz (↑)bíoenergétika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bíoprideláva -e in bío prideláva -- -e [bijopridelava] ž (ȋ-ȃ)
pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biološka pridelava: Neki ekonomist mi je pred časom dejal, da bi, če bi male kmetije preusmerili v biopridelavo, lahko odprli od 150 do 180 tisoč delovnih mest E ↑bío… + ↑prideláva

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bôdibílderski -a -o in bodybuilderski -a -o cit. [bôdibílderski] prid. (ȏ-í)
ki se nanaša na bodibilderje ali bodibilding: Ramenske mišice mi preraščajo v prave bodibilderske grebene in zaradi krepkih vratnih mišic ne morem več zapeti prvega gumba na ovratniku E ↑bôdibílder

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bypass1 SSKJ -a cit. [bájpas] in bájpas -a m (ȃ)
1. operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa; obvod (2), premostitvena operacija: En bypass lahko traja ure in ure | Preživel sem tri bajpase, zamenjali so mi oba kolka
2. kar se naredi, uporablja namesto obstoječega zaradi potrebe ali koristi koga; obvod (3): Zakon je zapisan tako, da predstavlja bypass mimo ustave, da na neki način zlorablja ohlapnost ustavnih določil | Izčrpavanja matičnega podjetja z bajpasom naša pravna praksa ne ocenjuje kot krajo, ker takšnih primerov naša pravna praksa še ne pozna E ← agl. bypass, prvotno 'obvoz', iz by 'ob, poleg' + pass 'prehod'

bypass2 -- v prid. rabi v zvezi bypass podjetje
podjetje, ki je ustanovljeno kot vzporedno obstoječemu zaradi potrebe ali koristi koga: Bypass podjetje je bilo zaradi nezakonitega vpisa izbrisano iz sodnega registra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

človekolík -a -o prid. (ȋ)
ki je podoben človeku: človekolika lutka; Zelo so mi všeč človekoliki liki in maske, ki dajo zgodbi priokus legendarnega in mitološkega E (↑)člôvek + (↑)lík1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dekomisíjski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na dekomisijo: Zato me razumite, da mi ni vseeno, kaj se dogaja z dekomisijskim skladom, ki je namenjen za razgradnjo jedrske elektrarne E ↑dekomisíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

džêk -a m, člov. (ȇ)
pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; car, frajer (1): Spoznal sem ga na televiziji in že po prvem vtisu se mi je zdel džek E ← agl. Jack 'Jaka'; morda prevzeto kot jack v pomenu 'vtikač'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

eldeêsovec -vca m, člov. (ȇ)
član, pristaš Liberalnodemokratske stranke ali Liberalne demokracije Slovenije; LDS-ovec: nekdanji eldeesovci; Nikdar mi ni bilo jasno, zakaj bi z elektriko, zavarovalnico ali bolnišnico bolje upravljal eldeesovec kot esdeesovec ali obratno E ↑LDS-ovec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

famózno prisl. (ọ̑) ekspr.
1. izraža splošno priznano veliko vrednost ali veljavo: Erazem Rotterdamski, avtor Hvalnice norosti, je famozno rekel, da je v deželi slepih kralj ta, ki ima vsaj eno oko
2. izraža preseganje stvari svoje vrste po pomembnosti, kakovosti; odličnoSSKJ: V sodbi je cel kup formulacij, ki se mi zdijo sporne, a moram priznati, da so famozno formulirane E (↑)famózen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fan -a cit. [fên] in fên -a m, člov. (ȇ)
kdor čuti in izraža zelo pozitiven odnos do koga, česa; oboževalecSSKJ: Posluša veliko latino glasbe, je velik fan salse | Igrali smo pred občinstvi drugih glasbenih skupin in si želeli, da bi imeli tudi mi toliko fenov E ← agl. fan, skrajšano iz (↑)fanátičen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fótka -e ž (ọ̑) pog.
posnetek za zapis v pomnilniški medij fotoaparata; fotografijaSSKJ, slikaSSKJ: Ko vidim priložnost za dobro fotko, mi je pogosto žal, če pri sebi nimam ustrezne opreme E = hrv., srb. fȍtka, češ. fotka, polj. fotka, skrajšano iz (↑)fotografíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hodúljaSSKJ -e ž (ú) nav. mn.
oporna priprava na štirih nogah za pomoč invalidom, starejšim ljudem pri hoji; hojica (2): Imam pripomoček, hoduljo, ki jo pri daljši hoji moram imeti pri sebi, ker dobesedno mi kar noge odpovedo in ne morem nikamor E (↑)hodíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hot line -- -na in -- -- cit. [hôt lájn] m (ȏ, ȃ)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; vroča linija (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Na poseben hot line lahko posamezniki sporočijo, da so naleteli na škodljive ali ilegalne vsebine na internetu
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; vroča linija (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Potem sem jo začel spraševati, kaj točno dela, pa mi pove, da je na hot line E ← agl. hot line iz hot 'vroč' in line 'linija, telefonska ali telegrafska zveza'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

islamizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. uvajati, širiti islam: Moj namen ni islamizirati Zahod, kakor mi očitajo, ampak modernizirati islam
2. delati kaj muslimansko: To so vojašnice, iz katerih vladne sile napadajo uporne Nube, in hkrati taborišča, v katera zapirajo tiste, ki jih ulove, da jih nato civilizirajo, se pravi arabizirajo in islamizirajo E (↑)íslam

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

klíkniti -em dov. (í ȋ)
1. pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika; poklikati (2): klikniti ikono; Zanimivo je, da na klasični spletni oglas klikne približno 0,5 odstotka ljudi, medtem ko na videooglas na spletni strani klikne tudi do dva odstotka uporabnikov
2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku doživeti nenadno spoznanje, premik v mišljenju; posvetiti seSSKJ: klikniti v glavi; Pri 23-ih letih mi je kliknilo, kar je bilo mojim teniškim kolegom jasno že v mladinski konkurenci: da je čas, da iz svojega teniškega življenja naredim nekaj več E ↑klík

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kofétkanje -a s (ẹ̑) pog.
pitje kave, pogosto v povezavi z druženjem: Odkar sem dobila službo na področju, kjer sem si vedno želela delati, to je v razvojnem podjetju, mi zmanjkuje časa za zabave in kofetkanje v barih E ↑kofétkati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

krímič -a m (ȋ) pog.
literarno delo ali filmska upodobitev iz življenja in delovanja kriminalcev in kriminalistov; kriminalkaSSKJ: francoski krimič; Videti je, da mi bodo večino večerov, sicer namenjenih študiju pobrali krimiči na televiziji E ← hrv., srb. krȉmić, skrajšano iz krȉminālnī ròmān

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kúng fú -- -ja in kúngfú -ja m (ȗ, ȗ)
različne kitajske borilne veščine za samoobrambo: mojster kung fuja; Že cel teden nisem bil na treningu kung fuja, kar se mi v dobrem letu in pol, odkar treniram, še ni zgodilo E ← agl. kung fu ← kit. gongfu 'veščina' iz gong 'delo, dosežek' in fu v pomenu 'mož'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

léčin -a -o prid. (ẹ́)
ki je v zvezi s kulturno rastlino lečo; lečenSSKJ 1 lečin pire; Ko sem bil majhen, mi je mama kuhala lečino juho ali pa solato iz leče in trdo kuhana jajčka E (↑)léča

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lokálec -lca m (ȃ) pog.
1. člov. prebivalec, pripadnik ožjega območja, določenega kraja: Obhodila sva otok in spoznala lokalce, ki so nama kasneje priskrbeli ribe
2. živ. lokalni vlak, avtobus: Po krajšem pešačenju sem šel na drugega lokalca in voznik mi je dovolil, da se peljem do centra
3. živ. lokalna radijska postaja: Ob nedeljah posluša lokalca E univerbizirano iz lokálni prebiválec, vlák, ávtobus, rádio

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

márkerSSKJ -ja m (ā)
1. med. kar označuje verjetnost prisotnosti bolezni ali nagnjenosti k določeni bolezni; označevalec: Tumorski markerji so snovi, ki jih tvorijo tumorji in jih s preiskavami najdemo v telesnih tekočinah (npr. krvi) in tkivih
2. polsteno pero z debelejšo konico za označevanje; signir: označiti z markerjem; Dal mi je majhen fotokopiran zemljevid, na katerem je bila neka ulica obkrožena z rumenim markerjem
3. pri paintballu puški podobna priprava, katere kroglice z barvilom ob zadetku počijo in pustijo barvno sled: Rokavice in marker so pozeleneli od na njih usmerjenih kroglic E ← agl. marker iz mark 'označiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nalágatiSSKJ -am nedov. (ȃ)
1. prenašati program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona: nalagati s spleta na računalnik; Delavce je treba vnaprej obvestiti, da ima podjetje možnost pregledovati vsebino diskov, zato naj zasebnih datotek ne nalagajo
2. ekspr. tvesti: Nikar mi ne nalagaj teh filozofskih bedarij, ker vse to še predobro vem E ↑naložíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nèodvísnik -a m, člov. (ȅ-ȋ)
neodvisen človek: postati neodvisnik; neodvisnik od politike; Žal mi je, da zaradi napak voditeljev te kampanje niso bili izvoljeni v upravni odbor sposobni ljudje iz vrst neodvisnikov, ki bi znali in tudi hoteli narediti kaj koristnega E (↑)nè… + (↑)odvísnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nèprofítni -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki nima namena ustvarjati dobička, profita: neprofitna najemnina; neprofitno stanovanje; neprofitno založništvo; Naši člani plačujejo letno članarino, mi pa delujemo kot neprofitna organizacija E (↑)nè… + (↑)profíten

nèprofítno prisl. (ȅ-ȋ)
Nevladne potrošniške organizacije bodo morale delovati neprofitno, neodvisno, strokovno, ob pomoči članstva in ne zgolj z državnimi subvencijami

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odnaročíti -ím dov. (ī í)
prenehati biti naročnik: odnaročiti časopis; V nabiralnik mi trgovec ne sme vreči oglasa za svoje izdelke, lahko pa isti oglas objavi v brezplačniku, ki se ga ne da odnaročiti E (↑)naročíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odsurfati -am cit. [otsə̀rfati] dov. (ə̏)
prestaviti se z ene, navadno začetne, na drugo spletno stran; odklikati (2), oddeskati (2): odsurfati drugam; Danes sem odprl brskalnik in hotel odsurfati na neko spletno stran, nakar se mi je brskalnik preprosto zaprl
// priti do določene strani na svetovnem spletu sploh; odklikati (2//), oddeskati (2//): odsurfati na spletišče; Lahko odsurfate do televizijskega sporeda in enostavno pogledate, kar vas zanima E (↑)surfati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odtujevátiSSKJ -újem nedov. (á ȗ)
prenašati lastninsko pravico na drugo osebo: odtujevati premičnine in nepremičnine; odtujevati premoženje; Odtujevati intelektualno lastnino se mi zdi skoraj rop E (↑)odtujíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

péntium -a [pentijum] m (ẹ̑)
1. za osebne računalnike namenjeni procesor srednje zmogljivosti, ki ga izdeluje ameriška multinacionalka Intel: pentium s hitrostjo 3 GHz; V Šanghaju bodo izdelovali in preizkušali procesorje pentium 4 – zdaj tam že izdelujejo čipe za mobilne telefone in ročne računalnike
2. računalnik s tem procesorjem: Čeprav se z računalniki ukvarjam poklicno, mi doma 266-megaherčni pentium povsem zadostuje E ← agl. pentium iz gr. pénte 'pet'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

persóna -e ž, člov. (ọ̑) pog.
oseba, osebnost: javne persone; politična persona; Ta ženska se mi je takoj zdela kot nekakšna dominantna državna uradnica, prepričana, da morajo njeno persono in njeno pronicljivost poznati vsi E ← lat. persōna 'oseba, človek'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pografitírati -am dov. (ȋ)
spremeniti podobo zlasti zidu, javne površine z risanjem grafitov: Grafitarji so mi pografitirali hišo E ↑grafitírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

potróšnica -e ž, člov. (ọ̑)
ženska, ki kaj porablja, troši: Nisem klasična potrošnica: reklamni nagovori prodajalcev me pustijo hladno ali pa mi gredo na živce E (↑)potróšnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pozitívka -e ž, člov. (ȋ) pog.
ženska s pretežno dobrimi, sprejemljivimi lastnostmi in optimističnim pogledom na življenje: Skoraj bi se razjokala, a ker sem vendarle pozitivka, mi je udarilo na smeh E ↑pozitívec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prenovíteljski -a -o prid. (ȋ) v času osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije
ki se nanaša na člana, pristaša Stranke demokratične prenove ali njenih naslednic: Nobeden izmed vodilnih slovenskih prenoviteljskih komunistov me ni pregovarjal in mi očital konvertitstva E ↑prenovítelj

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prirólati -am dov. (ọ̑)
1. pripeljati se na rolerjih: Mi kar gremo, ona naj pa prirola za nami
2. pog. priti, pojaviti se: Bombni atentati so imeli namen, da se prirola obsedno stanje E ↑rólati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rapati -am cit. [rêpati] in rêpati -am nedov. (ȇ)
izvajati zvrst popularne glasbe, za katero je značilno govorjeno besedilo z navadno družbenokritično vsebino, podano z ritmičnim glasbenim ozadjem: Mi še vedno rapamo na beat, in sicer največkrat kar v živo z bendom | Prvič je javno repal na nekem hiphop partiju v Zagrebu E ↑rap1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

refléksoterapévt -a m, člov. (ẹ̑-ẹ̑) v alternativni medicini
strokovnjak za refleksoterapijo: Zdravnik homeopat mi je s svojim zdravljenjem dodatno pomagal, da so se rane občutno hitreje in bolje zacelile; refleksoterapevt pa je s svojimi tehnikami spodbujal rehabilitacijo E po zgledu agl. reflexotherapist iz ↑reflekso(logíja) + (↑)terapévt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

replay -a cit. [riplêj] in riplêj -a m (ȇ)
ponovitev: Enostavno ponavljanje (replay) TV-slike z več zornih kotov bo nadomestila računalniška ponazoritev, ki bo tudi hitrejša in cenejša | V glavi se mi še vedno odvija riplej pravkar videnega filma E ← agl. replay, prvotno 'igrati še enkrat', iz (↑)re… + play 'igrati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rókerski -a -o in rockerski -a -o cit. [rókerski] prid. (ọ̄)
ki se nanaša na rokerje ali rokovsko glasbo: rokerska skupina; Zdi se mi, da nas spoštujejo tako v rokerskih kot tudi džezovskih krogih, saj je naša glasba zelo muzikalična E (↑)rócker

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rólerSSKJ -ja m (ọ́)
1. obuvalo z nizom koleščkov na podplatih za rolanje; rolarka (2): obuti rolerje; hokej na rolerjih; vožnja z rolerji; Ko je otrok pripravljen za vadbo, mu pregledamo opremo in popravimo morebitne nepravilnosti, kot so: narobe obrnjen ščitnik, slabo zapeta čelada, slabo zavezan roler
2. masažni aparat, sestavljen iz majhnih valjčkov: Danes pri masažah največkrat uporabljamo masažna olja, soli, zeliščne kreme, tudi masažne pripomočke, kot so masažne kroglice, blazinice in rolerji
3. kroglično pisalo s tekočim črnilom, podobno kemičnemu svinčniku: Bila sem brez pisala, zato mi je kolegica ponudila svoj roler E ← agl. roller iz ↑rólati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

skêjt1 -a in skate -ta cit. [skêjt] m (ȇ) pog.
podolgovata deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja; rolkaSSKJ: Včasih sem veliko skejtal, potem pa mi je trener skejt zaplenil E ← agl. skate, prvotno 'drsalka', ← niz. schaats

skêjt2 -- v prid. rabi
skejt scena; V svetovni skejt industriji se je začelo snemati vse več skejt filmov

skêjt párk -- -a in skêjtpárk -a in skate párk -- -a m (ȇ, ȃ)
namenski prostor za rolkanje, opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klančinami; rolkarski park: Dajte nam en dober skejt park, pa ne bomo več toliko ropotali na ulici

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

smôtan -a -o prid. (ō) pog.
1. ki komu ni pogodu: smotana frizura; Joj, kako si smotan!
2. neprijeten, zoprn, težek: Učenje slovenščine se mi ne zdi težko, le dvojina je precej smotana E ← hrv., srb. smȍtān, prvotno 'zamotan', iz smòtati 'zamotati' iz (↑)mótati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spirálaSSKJ -e ž (ȃ)
vrsta preproste knjižne vezave: Zadnjič mi je prijatelj prinesel ozko podolgovato modro knjižico, zvezano s spiralo E ← frc. spirale iz srlat. spīrālis 'zavit' iz lat. spīra 'zavoj' ← gr. speĩra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spízditi -im dov. (ī ȋ) vulg.
1. vzeti, ukrasti: Pravkar mi je nekdo spizdil uro
2. izginiti, oditi: Spizdi od tu, preden pokličem policijo E ↑pízditi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sprejémec -mca m, živ. (ẹ̑) pog.
sprejemni izpit: Zelo strah me je bilo, da ne bom naredila sprejemca, ko pa sem ga, se mi je odprl svet E univerbizirano iz sprejémni izpít

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stárš -a m, člov. (á)
eden od staršev: dober starš; Starš je tisti, h komur se zatečem, ko se mi kaj zalomi E (↑)stárši

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

súperca -e ž (ȗ) pog.
liter piva, postreženega v kozarcu: Kakšna superca mi včasih še kako zapaše E iz súperica iz (↑)súper

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

superman -a cit. [súpermen] in súpermen -a m, člov. (ȗ) ekspr.
nadpovprečno sposoben moški, ki je navadno uspešen na več področjih; supermoški: Nisem superman, čeprav mi tekmeci tega ne verjamejo | Katastrofa zna biti popolna, če ne bo kakšnega supermena E ← agl. superman iz (↑)super... + man 'moški, človek'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

supervízorSSKJ -ja m, člov. (ȋ)
1. kdor strokovno vodi, nadzoruje delo: Vodstvo mora poskrbeti, da bodo vodje služb, supervizorji, poskrbeli za preprečevanje konfliktov
2. psiht. kdor se poklicno ukvarja z metodo razvijanja posameznikovih navadno delovnih zmožnosti: Moja temeljna izkušnja, ki se mi je kot supervizorju pogosto potrdila, je, da gre za predhodno nezavedno komunikacijo med psihoterapevtovim in bolnikovim nezavednim E ← agl. supervisor ← srlat. supervīsor 'nadzornik' k ↑supervizíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

surfanje -a cit. [sə̀rfanje] in sŕfanje -a s (ə̏)
1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; deskanje (1), jadranje na deski, windsurfing: Za surfanje obstaja več različnih vrst desk in jader, ki so za različne moči vetrov tudi različno veliki | Da bi ušel brezizhodni monotoniji doma, se je lotil najbolj ekstremnih oblik srfanja v neurju
// šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; deskanje (1//): Tisto pravo surfanje vedno bolj prihaja tudi v Slovenijo, surfanje, kjer potrebujemo samo desko in valove | Med srfanjem na visokem valu pred Perthom ga je tik pod gladino spremljal najmanj tri metre dolg, a na srečo očitno sit morski morilec
2. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, deskanje (3): Surfanje po spletnih straneh mi pomeni predvsem sprostitev | Ko bo otrok opravil svoje obveznosti, lahko toliko in toliko časa porabi za igranje ali za srfanje po spletu E ↑surfati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

šminkêrSSKJ -ja m, člov. (ȇ) pog.
moški, ki si prizadeva z izbranim načinom oblačenja, videzom vzbujati pozornost: mestni šminker; Punce so plesale in se spogledovale s šminkerji, mi pa zaman buljili proti bazenu E (↑)šmínka

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

špòn špôna m (ȍ ȏ) pog.
negativna ocena v šoli: dobiti špon; Znal sem, pa mi je spet dala špon E ← nem. Span 'trska, iver'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

špòn -- (ȍ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
izraža veliko mero zaželene lastnosti: Opijanje se mi ni nikoli zdelo ful špon E ↑špônati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

štálaSSKJ -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
neurejen, neprijeten položaj: delati štalo; cela štala; Pri kraji avta so me zalotili policaji in mi naredili štalo E ← it. stalla 'hlev'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tapenáda -e ž (ȃ)
namaz iz kaper, oliv, inčunov in olivnega olja, po izvoru iz Provanse: Ko se spomnim tapenad, mletih oliv z raznimi dodatki, začutim, da se mi v ustih nabirajo sline E ← frc. tapénade ← provans. tapenado, tvor. od tapeno 'kapra'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tarót1 -a m (ọ̑)
1. snopič igralnih kart, ki se uporablja za vedeževanje: Vedeževalka bo brala prihodnost iz tarota
2. vedeževanje s takim snopičem kart: Ob pomoči tarota sem začela spoznavati, da v svojem trpljenju nisem sama, da so se stvari, ki se mi dogajajo, dogajale že mnogim pred menoj E ← nem. Tarot ← frc. tarot ← it. tarocco, (↑)tarók

tarót2 -- v prid. rabi v zvezi tarot karte
snopič igralnih kart, ki se uporablja za vedeževanje: Na koncu knjige imate navodilo, kako se mečejo tarot karte in kako lahko pogledaš v prihodnost

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

težítiSSKJ -ím nedov. (ī í) pog.
z nezadovoljnim, nestrpnim, vztrajnim izražanjem svoje zahteve, občutja povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo; sitnaritiSSKJ, biti nadleženSSKJ: težiti s svojimi vprašanji; Kar naprej je silila vame, preklinjala in mi težila E = cslov. tęžiti 'biti nadležen', hrv., srb. téžiti 'stremeti', ukr. tjažýty 'obremenjevati', češ. tížiti 'stiskati, tlačiti, mučiti' < pslov. *tęžiti 'biti težek' iz *tęgъ 'težek'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tiramisú -ja m (ȗ)
sladica iz maskarponeja, čokolade, otroških piškotov, kave: Italijani še vedno trdijo, da mora sestavina ene najboljših in najrazkošnejših sladic, tiramisuja, obvezno biti najboljša kava E ← it. tiramisu iz tira 'potegni' + mi 'me' + su 'gor'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

wrestling -a cit. [wrêsling-] m (ȇ)
ameriška delno zrežirana rokoborba s prvinami spektakla: Resničnostni šovi se mi zdijo približno toliko resnični, kot je ameriški wrestling pravi šport E ← agl. (professional) wrestling iz wrestle 'boriti se, spoprijeti se'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zafnán -a -o prid. (ȃ) pog.
ki se vede nenaravno, izumetničeno: Zdel se mi je zafnan, vase zagledan važič E iz *zafnáti se iz (↑)afnáti se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zíc -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
sedež: Tako se mi je vrtelo v glavi, da sem sedel na svojem zicu in se nisem več mogel premaknit E ← nem. Sitz

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zmrzovátiSSKJ -újem nedov. (á ȗ) pog.
prihajati v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zamrzovati: neprestano zmrzovati ob vstavljenem ključku; Računalnik mi je po kakšnem mesecu uporabe začel zmrzovati E (↑)zmŕzniti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.