miázem -zma m (ā) med. miazma: iz močvirja se dviga strupen miazem;
pren. živi v ozračju, nasičenem z miazmom slabih zgledov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
miázma -e ž (ȃ) med., po nekaterih starejših teorijah izparina gnilih organskih snovi kot povzročitelj nalezljivih bolezni: iz močvirja se dviga strupena miazma;
pren., knjiž. živi v ozračju, nasičenem z miazmami slabih zgledov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
miázma -e
ž med. izparina gnilih organskih snovi kot povzročitelj nalezljivih bolezni
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024