milíčnik tudi míličnik -a m (ȋ; ȋ)
od 1945 do 1992 uniformirani pripadnik uprave javne varnosti: miličniki so kmalu prišli; miličnik je zahteval, naj mu pokaže osebno izkaznico; obtoženec v spremstvu dveh miličnikov / prometni miličnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

milíčnik -a m, člov. (ȋ) policist
milíčnica -e ž, člov. (ȋ) policistka
milíčničin -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

milȋčnik – glej mȋlica

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

miličnik gl. miličar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.