bagatẹ̑la -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

čákati Frazemi s sestavino čákati:
čákati [na] prínca na bélem kônju, čákati na svôjih pét minút [sláve], čákati na zelêno lúč za kàj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

čakati -am nedov. čakati, pričakovati: neterbei zhakat nedol., inu odnashat, ta sadna minuta vasha ſe perblishuie ǀ je vidila … petlerje na almoshno zhakati nedol. ǀ od tvoje dobrute lon zhakam 1. ed. ǀ Kaj s'en trosht od mene zhakash 2. ed., dokler Bug je tebe ſapuſtil ǀ kateri nezhakash +2. ed. de bi tebe ta hudi motu ǀ Bug je vſmilen, inu de s'respetèmy rokamy te greshne dushe zhaka 3. ed. ǀ nezhaka +3. ed. kakor drugi krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ zhakamo 1. mn. na tu isvelizhansku upajne ǀ kadar kali myzhakamo +1. mn. na en velik Prasnik ǀ od kateriga lon zhakajo 3. mn. ǀ zhakaio 3. mn. pomozh is nemshke, inu polske deshele ǀ ali zhakaj vel. 2. ed. bo tebi tuoja hudobnoſt grenka prishla ǀ zhakai vel. 2. ed. lon od taiſtiga, katerimu h' shlushbi ſi doperneſil ǀ dobriga lona nezhakaj +vel. 2. ed. ǀ zhakajmo vel. 1. mn. li de en dan ſe bodo oblaki pretargali ǀ nikar nezhakajte +vel. 2. mn. kadar nebote mogli vezh govorit ǀ nezhakaite +vel. 2. mn. tedai ob taiſti minuti ga potolashit ǀ je leshal, inu zhakal del. ed. m, de bi njemu odperli ǀ dolgu zhaſsa ga je zhakala del. ed. ž ǀ nej ſmo zhakali del. mn. m, inu miſlili de letu bi ſe imelu nam sgoditi ǀ ſo nashli leve, medvede, ielene, koshute, ouzhize, vuoly, inu druge ſorte shivali, katere ſo zhakale del. mn. ž pred puszhavo S. Blasha → čekati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dobíti Frazemi s sestavino dobíti:
dobíti banáno, dobíti bŕco [v rìt], dobíti čŕni mádež, dobíti čŕno píko, dobíti êno na góbec, dobíti jásno slíko [čésa; o čém], dobíti jíh na góbec, dobíti jíh po glávi, dobíti jíh po góbcu, dobíti jíh po gŕbi, dobíti jíh po hŕbtu, dobíti jíh po nósu, dobíti jih po pŕstih, dobíti jíh po ríti, dobíti jíh po zádnji pláti, dobíti kàj kot na pládnju, dobíti kàj za zelêno mízo, dobíti kóga na láži, dobíti kóga na lím, dobíti kóga na límanice, dobíti kóga na múho, dobíti kóga v pást, dobíti kóga v pést, dobiti kóga/kàj v svôje krémplje, dobíti košárico, dobíti kríla, dobíti króglo v glávo, dobíti kúrjo kóžo, dobíti lovoríko, dobíti manévrski prôstor, dobíti mêhka koléna, dobíti na krédo, dobíti óšpice, dobíti pêlin, dobíti píko na jezíku, dobíti poléna pod nôge, dobíti [svój] prôstor pod sóncem, dobíti svôjih pét minút [sláve], dobíti zdrávo bárvo, dobíti zelêno lúč za kàj, dobíti žúlje na ríti, dobíti žúlje na zádnjici, ne dobíti níti fícka, ne dobíti níti prebíte páre

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dočákati Frazemi s sestavino dočákati:
dočákati hládno pŕho, dočákati ognjéni kŕst, dočákati svôjih pét minút [sláve], dočákati zelêno lúč za kàj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

doživéti Frazemi s sestavino doživéti:
doživéti čŕn dán, doživéti hláden túš, doživéti hládno pŕho, doživéti kàj kot v fílmu, doživéti kàj na lástni kóži, doživéti ognjéni kŕst, doživéti svôjih pét minút [sláve]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dvanájsti Frazemi s sestavino dvanájsti:
pét minút pred dvanájsto, storíti kàj pét minút pred dvanájsto

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

flíkanje samostalnik srednjega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grenkost -i ž grenkost: nej slatkuſti bres grenkuſti rod. ed. ǀ Minuta polna grenkoſti rod. ed. ǀ eno vezhno grenkust tož. ed. bodo tebi pernesli ǀ je ſmejshan s' vezhno grenkuſtio or. ed. ǀ de ſi lih s'grenkuſtio or. ed., inu neſtonovitnoſtio so smeshane ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti im. mn. ǀ vſe paklenske grenkuſti tož. mn. bi v'Nebeske slatkuſti preobernila ǀ bolesni, reve, inu vſe grenkoſti tož. mn., lahku, inu s' veſſeljam bomo prenesli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hip m, F2, instans, en hip, ſadaſhen; momentum, -ti, ena minuta, en hyp

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

iméti Frazemi s sestavino iméti:
čìč níma nìč, govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, iméti ása v rokávu, iméti béla jétra, iméti besédo, iméti brádo, iméti bŕke [postrížene] na dèž, iméti cmòk v gŕlu, iméti čésa čez glávo, iméti čésa kot vrág tóče, iméti čésa prek gláve, iméti číste rôke, iméti čísto vést, iméti čŕni mádež, iméti čŕno dúšo, iméti čŕno píko, iméti debélo kóžo, iméti [dêbel] krompír, iméti denárja kot vrág tóče, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dóber dán, iméti dóber nós [za kàj], iméti dóber želódec, iméti dôbre žívce, iméti dôbro dúšo, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kàkor kráva rép, iméti dólge pŕste, iméti dólgo lájtengo, iméti dvé lévi rôki, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti ga pod kápo, iméti ga pod strého, iméti glávno besédo, iméti glávno vlógo, iméti glávo in rép, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti góbec, iméti góbec kot kráva rèp, iméti hrbteníco, iméti hudíča v sêbi, iméti hudíčevo sréčo, iméti jájca, iméti jásno slíko [čésa; o čém], iméti jekléne žívce, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti káčo v žêpu, iméti kàj kot na pládnju, iméti kàj na dúši, iméti kàj na glávi, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti kàj na króžniku, iméti kàj na vésti, iméti kàj v kŕvi, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kàj v mezíncu, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti kàj za brégom, iméti kàj za plótom, iméti kàj za pod zób, iméti kámen namésto srcá, iméti kóga/kàj na píki, iméti kóga/kàj na rešêtu, iméti kóga/kàj na rovášu, iméti kóga/kàj na tapéti, iméti kóga/kàj pod pálcem, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti kóga/kàj [šè] v žívem spomínu, iméti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, iméti kóga/kàj v želódcu, iméti kóga na špági, iméti kóga na vésti, iméti kóga na vŕvici, iméti kóga na vsák pŕst [po] desét, iméti kóga na vsák pŕst [po] pét, iméti kóga pod copáto, iméti kóga ràd kot bráta, iméti kóga v páci, iméti kóga v šáhu, iméti kóga za nôrca, iméti kóga za ôsla, iméti kóga za pavlího, iméti kóga za pêpčka, iméti kosmáta ušésa, iméti kosmáto vést, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti krátek spomín, iméti krátko pámet, iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti krompír, iméti krváve rôke, iméti kúrje možgáne, iméti kúrjo kóžo, iméti kúrjo pámet, iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž, iméti lúknjo v žêpu, iméti máčka, iméti málo [vèč] solí v glávi, iméti manévrski prôstor, iméti máslo na glávi, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti megléne pójme o čém, iméti mêhka koléna, iméti mêhko srcé, iméti mévlje v ríti, iméti móčne kárte [v rôkah], iméti módro krí, iméti morálnega máčka, iméti na múhi kóga, iméti nabrúšen jêzik, iméti nôge têžke kot cènt, iméti nós kot krompír, iméti očí na pêcljih, iméti odločílno vlógo, iméti óster jêzik, iméti pésniško žílico, iméti píko na jezíku, iméti pod oróžjem, iméti pod pálcem, iméti póln kúfer kóga/čésa, iméti póln kúrac kóga/čésa, iméti póln žèp [denárja], iméti pólna ústa beséd, iméti pólne hláče, iméti pólne rôke déla, iméti pólne žêpe [denárja], iméti pólno glávo čésa, iméti pomémbno vlógo, iméti prázno glávo, iméti prevelíke očí, iméti prôste rôke [pri čém], iméti pŕste vmés, iméti rép in glávo, iméti répo v ušésih, iméti slàb dán, iméti slábo vést, iméti slámo v glávi, iméti slónjo kóžo, iméti slónovo kóžo, iméti spomín kot rešêto, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti sréčno rôko [pri čém], iméti sréčo v nesréči, iméti sršéne v glávi, iméti sršéne v ríti, iméti strupén jêzik, iméti súho gŕlo, iméti svêtle trenútke, iméti svínjsko sréčo, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti svój kríž, iméti svój prôstor pod sóncem, iméti svôje adúte, iméti svôje mêje, iméti svôje pŕste vmés, iméti svôjih pét minút [sláve], iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti škárje in plátno v rôkah, iméti tŕdo kóžo, iméti tŕdo srcé, iméti trébuh kàkor bóben, iméti trébuh kot sód, iméti umázane rôke, iméti v rôkah močán adút, iméti vèč sréče kot pámeti, iméti vèč želéz v ôgnju, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iméti [velíko] pod pálcem, iméti velíko vlógo, iméti volôvske možgáne, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, iméti vrážjo sréčo, iméti vsák dán nedéljo, iméti vsè adúte v rôkah, iméti vsè kárte v rôkah, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti [vsè] svôje adúte, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti za ostrím debélo, iméti zádnjo besédo, iméti zdrávo bárvo, iméti zelêne pŕste, iméti zelêno lúč za kàj, iméti zláto dúšo, iméti zláto srcé, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, iméti [žé] brádo, iméti želézno rezêrvo, iméti žílico za kàj, kot bi imél slábo vést, kot [da] bi imél pólne hláče, ne iméti čésa dáti v lônec, ne iméti čístih rôk, ne iméti dláke na jezíku, ne iméti [dóbrega] želódca, ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti dúnsta o čém, ne iméti hrbteníce, ne iméti jájc, ne iméti jásnih pójmov o čém, ne iméti kàj dáti v lônec, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne iméti mírnega trenútka, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne iméti niti belíča [v žêpu], ne iméti níti fícka, ne iméti níti krájcarja, ne iméti [níti] póčenega gróša, ne iméti niti prebíte páre, ne iméti níti za sól, ne iméti pójma [o čém], ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], ne iméti sréčne rôke [pri čém], ne iméti stó pík, ne iméti tréh čístih, ne iméti trí číste, sténe imájo ušésa, stráh imá velíke očí, še za slán krompír ne iméti, še za sól ne iméti, tenák nós iméti, vsák imá svój kríž, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

inženírska dimenzíjska enôta -e -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

izkorístiti Frazemi s sestavino izkorístiti:
izkorístiti manévrski prôstor, izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti [vsè] svôje adúte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

izrábiti Frazemi s sestavino izrábiti:
izrábiti svôjih pét minút [sláve]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kejkaj prisl., F6, adnare, h'plavanîu perpravlen biti, ali perplavati, keikai perplavati; aliquid, keikai; quidpiam, keikai, kolikai; quiequam, quidquam, keikai; unquam, kadai, keikai; vermiculari, etiam significat minuta opera facere, opus Mosaicum, od vdélaniga délla keikai narejati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kóten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kot: dobili so kotne klopi, mize
♦ agr. kotni plug prevračalni plug s tremi ročicami za oranje nagnjenih površin; elektr. kotni jambor jambor, pri katerem električni vodnik spremeni smer; geom. kotna mera število, ki izraža velikost kota v kotnih enotah; (kotna) minuta šestdeseti del (kotne) stopinje; (kotna) sekunda šestdeseti del kotne minute; (kotna) stopinja devetdeseti del pravega kota; teh. kotni ventil ventil na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; kotno železo navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kotna milisekunda
Zanima me slovenski termin za angleški termin  miliarcsecond , ki označuje enoto za merjenje kotov, oznaka je mas . Termin se uporablja zlasti v astronomiji. Na spletu sem zasledil varianti mililočna sekunda in mili ločna sekunda .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

m2 -- [mə̀] m, simb. (ə̏) meter; minuta; samostalniška beseda moškega spola

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mȁnj1 prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mégabájt tudi megabyte -a [mégabájt] m (ẹ̑-ȃ) rač.
milijon bajtov: minuta zvočnega zapisa zasede približno en megabajt [1 MB]; število prenesenih megabajtov je omejeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mègnenje -a s
1. hip, trenutek: Ár szrd nyegov li megnenye trpi TA 1848, 22; naj ſze zetoga 'zitka vu ednom ocsnom megnenyi vö ſztrejbim KŠ 1754, 231; Brs vu ocsnom megnenyi ti mrtvi gori ſztáno KŠ 1771, 524; Vu ocsnom megnyeni BKM 1789, 22; je vu onom ocsnom megnenyi preminoula KM 1790, 28; bi ga Boug v-ednom ocsnom megnenyi lejhko ſztvouro KM 1796, (3); vu ocsnom megnyeni SŠ 1796, 14; On, ki je nyim dao bivoszt v-megnenyi KAJ 1848, 8; ár je vu onom isztom megnenyi cvil deteta csüti KAJ 1870, 82
2. minuta: v-ednoj vöri je rávno 60 megneny KAJ 1870, 159

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

menȋ1 -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

menuẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

min
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
min samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
minuta
minutni
IZGOVOR: [mín], rodilnik [mín]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

min.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
minuta
najmanj

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

min. okrajš. minuta; mineralogija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mȋni neskl. prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

miniatȗra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

miníster -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mȋnus prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minúta -e ž (ȗ)
1. enota za merjenje časa, šestdeseti del ure: šteti minute; gol so dosegli v četrti minuti (igre); čez dve minuti bo poldne; pet minut porabi za oblačenje; vlak ima trideset minut zamude / minuta molka / kandidat je imel minuto (časa) za premislek; ura zaostaja (za) deset minut na dan; petnajst minut od tod; sedemdeset udarcev na minuto, v minuti
2. ekspr. nedoločen zelo kratek čas: samo ena minuta je bila potrebna, da sem to storil / počakaj minuto, za minuto; minuto pozneje je počilo
● ekspr. vsaka minuta je bila dragocena zelo je bilo treba hiteti; ekspr. zdaj preživlja bridke minute težko mu je, trpi; ekspr. še to minuto pojdi takoj, brez odlašanja; ekspr. do te minute sem tako mislil do zdaj; ekspr. rešili so ga zadnjo minuto v zadnjem trenutku, hipu; ekspr. niti minute miru ji ne privošči prav nič; neprestano jo nadleguje; ekspr. pomoč je prišla pet minut pred dvanajsto komaj še pravočasno; ekspr. prihaja do minute točno zelo; minuta zamujena ne vrne se nobena
♦ geogr. minuta šestdeseti del stopinje geografske dolžine ali širine; geom. (kotna) minuta šestdeseti del (kotne) stopinje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minuta
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
minute samostalnik ženskega spola
enota za merjenje časa
pisno znamenje
IZGOVOR: [minúta], rodilnik [minúte]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minúta -e ž (ȗ) porabiti pet minut za oblačenje; čez tri ~e; sedemdeset udarcev na ~o, v ~i; poud. počakati ~o |kratek čas|; Ura zaostaja (za) deset minut; ~ (časa) za premislek; poud. Niti ~e miru mi ne privošči |prav nič|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minúta -e ž
GLEJ ŠE: tajmavt, do zdaj, takoj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

minúta Frazemi s sestavino minúta:
čákati na svôjih pét minút [sláve], do minúte natánčen, do minúte natánčno, do minúte tóčno, dobíti svôjih pét minút [sláve], dočákati svôjih pét minút [sláve], doživéti svôjih pét minút [sláve], iméti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izrábiti svôjih pét minút, pét minút pred dvanájsto, storíti kàj pét minút pred dvanájsto

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minuta
V VARIANTI IZRAZOV: Priložnost zamujena ne vrne se nobena

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minȗta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minūta, f. šestdeseti del ure, die Minute.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minuta [minȗta] samostalnik ženskega spola

minuta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minuta samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

minuta ž, momentum, -ti, ena minuta, en hyp

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minuta -e ž minuta: kadar ſe je perblishovala leta grenka minuta im. ed. ǀ hudizh nema ene minute rod. ed. zhaſſa de bi mogal ſe sgrevat ǀ ali vener h' taiſti ſadni minuti daj. ed. ſe perbishlujemo ǀ eno ſamo iskro nemoresh eno minuto tož. ed. na roki preneſti ǀ vſe hribe, inu gorre v eni minuti mest. ed. bi okuli vergli ǀ Syn Boshj ob taiſti minuti mest. ed. ſe preſtrashi ǀ v'minuti mest. ed. pozhetja Marie Divize ſo bilij sklenili ǀ hudizhi nej ſo imeli kakor ſami dvej minuti tož. dv. zhaſsa ǀ taiſte minute im. mn., tajſte ure, taiſti dnevij bodo pretekle ǀ Sakaj puſtish tulikain minut rod. mn., tulikain dny, tulikain tednu, tulikain meſizu, inu tulikain lejt pretezhi ← lat. minūta, skrajšano iz pars minūta prīma ‛prvi manjši del (ure)’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minuta

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minuta ► mėˈnuːta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minutȃža – glej minȗta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minȗten – glej minȗta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minútica -e ž (ȗ)
ekspr. manjšalnica od minuta: nekaj kratkih minutic / oglasila se je le za hipec, minutico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minútica -e ž (ȗ) manjš.; poud. ~ počitka |minuta|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minȗtica – glej minȗta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minútka -e ž (ȗ)
ekspr. nanjšalnica od minuta: nekaj minutk boš že preživel brez nje / kot vljudnostna fraza počakaj minutko, prosim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minȗtka – glej minȗta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mívka -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

môrska mílja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

naš -a zaim. naš: nash im. ed. m lubi Ozha Nebeſhki, naſs opomina ǀ naſh im. ed. m lubi Ieſus poshehmal bo naſſ im. ed. m Isvelizher ǀ Nasha im. ed. ž vera je perglihana eni gartroſhi ǀ od gnade S. Duha pride naſha im. ed. ž muzh ǀ Nashe im. ed. s telu je guant nashe dushe rod. ed. ž ǀ nemamo hushiga ſaurashnika na semli, kakor je nashe im. ed. s truplu, inu naſhe im. ed. s meſsu ǀ v' maihinih rezheih ſtoy nàshe im. ed. s isvelizhaine ǀ put, kateri s'nashiga rod. ed. m shivota tezhe ǀ osdravi vſe bolesni nashe rod. ed. ž dushe ǀ letu nam ſe bo ſajnalu po nozhi naſhe rod. ed. ž ſmerti ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran Nashiga rod. ed. m Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ vſelei ſe ima na oltariu naſhiga rod. ed. s ſerza najti ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu daj. ed. m Ozhetu Nebeſhkimu ǀ Bug nam sapovej to lubesan pruti naſhimu daj. ed. m blishnimu imeti ǀ Sam G. Bug k'nashimu daj. ed. m vuku je hotel ta Sedmi dan od della nehat ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu daj. ed. m odreſheniku ǀ k'naſhimu daj. ed. m Nebeſhkimu Ozhetu ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo daj. ed. m Odresheniku Chriſtuſu ǀ shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi daj. ed. ž S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ je iskasal Naſhi daj. ed. ž Pomozhnizi S. Agnes Divizi, inu Marternzi ǀ sledne buqve nej ſo pernaredne sa nash tož. ed. m folk ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh tož. ed. m shivot dokler je mlad ǀ imamo my nashiga tož. ed. m ži. praviga shiviga Boga sahualit ǀ Maria Diviza je bila v'Betlehemski ſtalizi porodila naſhiga tož. ed. m ži. lubiga Ieſuſika ǀ My ſmo ym nasho tož. ed. ž ſvètlobo kasali ǀ nemamo kruha sa naſho tož. ed. ž potrebo sadosti ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho tož. ed. ž oblast dal ǀ v'naſho tož. ed. ž oblast yh dati ǀ na nashe tož. ed. s Isvelizhejne posabimo ǀ tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu, inu greshnu telu naſhe tož. ed. s ǀ nimamo yſkati, na ſemli naſſe tož. ed. s iſvelizainje ǀ Kulikajn tazih shkarpianu na Svejtu ob nashim mest. ed. m zahſsu ſe najde ǀ v' nashim mest. ed. m shivotu noſſimo ǀ bi djal S. Paulus kadar bi ob naſhim mest. ed. m zhaſsu shivil ǀ ob naſhem mest. ed. m zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra ǀ v'nashim mest. ed. m jeſiku ǀ v' tej nashi mest. ed. ž Zerkvi imamo popolnoma odpuſtike ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi mest. ed. ž deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali ǀ takusnih neurednih MashniKu v'naſhi mest. ed. ž desheli ſe nenajde ǀ zhiſtu prebivalshe v'nashi mest. ed. ž dushi ǀ v' nashim mest. ed. s ſerzi ǀ v' naſhim mest. ed. s ſerzu prebiua ǀ nar raijshi prebiva v'nashm mest. ed. s, ſerzu ǀ Nasha ſmert dishi po nashem mest. ed. s shiveniu ǀ nema ena minuta pretezhi, de bi v'naſhem mest. ed. s ſerzu G: Boga nehualili ǀ taku dolgu dokler s' nashim or. ed. m blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo ǀ nad naſhem or. ed. m pomozhnikam S. Jurjam ǀ s'uſo nasho or. ed. ž lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ my bomo leto ganili s' naſho or. ed. ž proshno ǀ kadar s'nasho or. ed. ž preprosto pametio bi hoteli s'gruntat to skriunust ǀ mij s'naſho or. ed. ž vero G: Boga vidimo ǀ aku hozhemo en velik lon s' nashim or. ed. s maihinem dellam sadobiti ǀ tebe s'nashim or. ed. s greshnim djaniom reshalimo ǀ s'nashijm or. ed. s greshnim shivenjam ga reshalili ǀ nashi im. mn. m grehi ſo preveliKi ǀ nashi im. mn. m nemorio Dunaiu na pomozh priti ǀ naſhi im. mn. m ſtarishi ſo bily pregreshili ǀ oh nesrezhni zhaſsi naſhij im. mn. m ǀ Nashe im. mn. ž pregrehe ſo vſhe taku teshke ratale ǀ aKu naſsha im. mn. s serza ſo polne gnuſobe ǀ nasha im. mn. s della pres dobre manunge nezh nevelaio ǀ S: manunga ſturj de vſe naſha im. mn. s dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ sa isvelizhenie nashih rod. mn. grèshnih dush ǀ sa odpushainje naſhih rod. mn. grehou proſsit ǀ pregreha nashyh rod. mn. pervih starishyh Adama, inu Eve ǀ shtriki naſhyh rod. mn. hudeh shejll ǀ ſmo sa vola nashijh rod. mn. pregrehou h'ſmerti obſojeni ǀ ſa volo naſhijh rod. mn. nagnusneh grehou ǀ naloshen s'butaro naſhij rod. mn. grehou gresh zhes Cedron ǀ oh hudobnoſt nesrezhena naſsih rod. mn. zhaſsou ǀ Sapuſtimo s' Paſterij zhedo naſyh rod. mn. grehou ǀ de bi nashim daj. mn. muzh dal Turke od Dunaia odgnati, inu premagat ǀ tulikajn nuza nashem daj. mn. dusham perneſe ǀ De bi tukaj naſhe tož. mn. ž proshne vſhlishal, nashe tož. mn. m grehe nam odpuſtil ǀ Christus je sa naſhe tož. mn. m grehe ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ zhes naſse tož. mn. m ozhitne, inu ſkriune ſaurashnike ǀ rodovitne ſturij nashe tož. mn. ž dushe ǀ imamo naſse tož. mn. ž ozhy v'Nebu vſdignit ǀ de bi s' slatimi pushtobi yh v' nasha tož. mn. s ſerza sapiſſali ǀ de bi naſha tož. mn. s tarda ſerza ſe omezhila ǀ neſhe ſerze tož. mn. ž/s, inu dusho ozhiſtit ǀ v' nashih mest. mn. revah, inu v' terplejni ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih mest. mn. ſerzah ǀ tu tudi danaſs sheli ſturiti v'naſhih mest. mn. ſerzah ǀ ti jedernu v' nashyh mest. mn. potrebah nam napomozh pridesh ǀ aku v'nashyh mest. mn. ſerzoh ty grehij bodo prebivali ǀ Sa tiga volo vſyh nashjh mest. mn. potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo ǀ danas imamo pred nashimi or. mn. ozhmi ta ſtrashni Exempel ǀ s'nashimij or. mn. ozheſsamij vidimo ta kruh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

natánčen Frazemi s sestavino natánčen:
do minúte natánčen, natánčen kot [švícarska] úra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

natánčno Frazemi s sestavino natánčno:
do minúte natánčno, natánčno kot [švícarska] úra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nobèn -êna -o tudi nobèn -a -o zaim., sam. nobêden tudi nobèden [nobedən] (ȅ ȇ; ȅ)
1. v nikalnih stavkih izraža nebivanje osebe ali stvari iz določene vrste v situaciji, kot jo nakazuje sobesedilo
a) v samostalniški rabi: nobeden ga ne pozna; nobena ga ne mara; ne boji se nobenega / nobeden njegovih junakov; nobeden od zaveznikov / ekspr. hoče njo in nobene druge / pog. noben od fantov ni bil na veselici nobeden
b) v prilastkovi rabi: noben ključ ni pravi; nobene skrbi nima; za nobeno stvar se ne zanima / zastar. nobeden človek noben
// ekspr. krepi zanikanje: nobenega dvoma ni; od nikoder nobenega glasu; na noben način; z njim nočem imeti nobenega opravka; nobene besede več; nobene pomoči ni več
// zanika kakršnokoli kakovost: nima nobenih dokumentov; nobenih novic nisem izvedel, ne dobrih ne slabih
2. nar., v zvezi z brez kakršenkoli: obsodili so ga brez nobenega dokaza; to je obljubil brez nobenega pritiska
● ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran ni še jasno, odločeno; ekspr. nobene ni črhnil molčal je; ni povedal svojega mnenja; pog., ekspr. nobene nam ni ostal dolžen vsak naš napad, obdolžitev je učinkovito zavrnil; minuta zamujena ne vrne se nobena; preg. eden ni nobeden če je samo eden, ne pomeni nič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Nogometna tekma in natančen zapis minut

Na forumu ste že govorili o zapisovanju časa, mene pa zanima kako je s sklanjanjem sekund, minut ali ur na koncu podanega časa. Naj podam primer: V 21:10 minuti je Messi zadel gol! Obstaja kakšno pravilo zakaj je za časovno označbo taka sklanjatev, oziroma z drugimi besedami, kako se prepričam (s katero vprašalnico), da sem minute sklanjala pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

obračati -am nedov. 1. obračati, vrteti: enu malnsku kollu, kakor ena shivina je mogal obrazhat nedol. ǀ she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat nedol. ǀ ta reuni zhlovek merſu put poti, ozhy ſtrashnu obrazha 3. ed. ǀ meni herbet obrazhajo 3. mn., hudizhu pak oblizhe ǀ druge rezhy mislio, inu v' ſerzi obrazhaio 3. mn. ǀ na gorezhem voglu ſò pekli, inu obrazhali del. mn. m 2. spreobračati: je Ajdje na pravo vero obrazhal del. ed. m obračati se obračati se: je bil sazhel v' maternem teleſſi gibat, inu ſe obrazhat nedol. ǀ je sazhel pleſsat, skakat, inu ſe obrazhat nedol. ǀ vſe skuſi po Sonzu ſe obrazha 3. ed. ǀ po hishi kakor en preuſetin Pau ſe obrazha 3. ed., sa obenu dellu neprime ǀ ty drugi Delphini ſa zholnam plavaio, inu okuli zholna ſe obrazhajo 3. mn. ǀ vſe skuſi ſe obrazhaio 3. mn., inu vertè ǀ Nebeſsa nuzh, inu dan ſe gibleio, ter obrazheio 3. mn. ǀ S. Catharine ſerze nikuli ſe nej obrazhalu del. ed. s, inu vertelu v' teh poſvejtnih rezheh ǀ ſe bote ſemter kejkaj obrazhali del. mn. m, inu niker pozhitka nashli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

oddíh -a m (ȋ)
1. vdih ali izdih med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem: piti brez oddiha
2. kratka prekinitev dela, gibanja zaradi umiritve dihanja: kratek oddih med delom / minuta oddiha
// navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve: želeti si oddiha; potrebovati oddih; prekratek, prijeten oddih / nedeljski, popoldanski oddih
// knjiž. letni dopust: preživeti oddih na morju; na oddih hodijo v gore / letni oddih
● ekspr. ta misel mu ne da oddiha miru; star. brez oddiha ga preganjajo neprenehoma; brati za oddih za razvedrilo; dom oddiha počitniški dom
♦ šport. aktivni oddih med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pét Frazemi s sestavino pét:
čákati na svôjih pét minút [sláve], dobíti svôjih pét minút [sláve], dočákati svôjih pét minút [sláve], doživéti svôjih pét minút [sláve], drží se, kot da ne zná štéti do pét, iméti kóga na vsák pŕst [po] pét, iméti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izrábiti svôjih pét minút [sláve], [kàkor] pét kráv za èn gróš, ne bíti ne pét ne šèst s kóm/čím, ne znáti štéti [niti] do pét, pét minút pred dvanájsto, pobráti svôjih pét čéšpelj, storíti kàj pét minút pred dvanájsto, vídeti je, kot da ne zná štéti do pét, za pét Krístusovih rán, za pét kríščevih (Kríščevih) rán, za pét rán [bôžjih], zdí se, kot da ne zná štéti do pét, znáti štéti do pét

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

piliti -im nedov. piliti: en poſt taiſto ſzera, ena shaloſtna miſſu taiſto premini, uſaka minuta io pili 3. ed., uſaku leitu taiſto poshera (II, 232) ǀ So kakor pile, katere shlatu pilio 3. mn. (V, 403) ǀ vſe skuſi tauzheio inu pilio 3. mn. (V, 39)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost] ETIMOLOGIJA: ↑polnoleten
potiti -im nedov. 1. potiti: kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana, ſturij zhloveku krijvavi put potiti nedol. ǀ Ti kervavi put potish 2. ed., dokler vidizh de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ de ſi lih en Angel njega troshta, vener kervaui put potj 3. ed. ǀ Kryvavi put is vuſiga shivota je potil del. ed. m ǀ ſmertni put bo potila del. ed. ž, videozh, de do vekoma ima odlozhena biti od ſvojga Stuarnika, Boga, inu Odreshenika 2. cediti se, teči: is sledne jagode potj 3. ed. ta shlahtni mosht potiti se potiti se, tudi metaforično truditi se: sazhne ſe potiti nedol., inu is suojga putta sturien velik potok ǀ hrenava shupa ſturi de ſe ozhy sazhneio potiti nedol. ǀ pò cellem shivotu ſe potim 1. ed. ǀ Ti kateri nuzh, jnu dan ſe potish 2. ed., mislish, inu ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil ǀ vus dan della, ſe poty 3. ed., inu muja ǀ na nyvi, inu v' venegradi della, ſtrada, inu ſe potj 3. ed. ǀ vſy od urozhine ſe potimo 1. mn., inu en frishen luft shelimo ǀ Tulikajn ſe muiate, inu potite 2. mn. ǀ po celem shivoti ſe je potil del. ed. m, inu treſſil ǀ kadar bi uni kmet tulikain ſe potil del. ed. m, inu terpel sa Boshjo volo ǀ veliko ſta ſe potila del. dv. m, ſakaj nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy ſe boiovala, temuzh s' modruſtio ǀ aku vezh ſe ſo potili del. mn. m, inu dellali, vekshi lakoto ſo terpeli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

poznati -am dvovid. 1.nedov. poznati: kaku ga hozhem posnat nedol., dokler ga nei ſim nikuli shlishal govorit ǀ cilu Angeli Nebeski nemorio s' vſo ſvojo saſtopnoſtio posnat nedol. misly tiga zhloveka, ampak ſam G. Bug ǀ hozhe poſnati nedol. shlahtnoſt tiga Roda ǀ aku hozhemo poſnad nedol. eniga zhloveka ǀ jeſt pak jo poſnam 1. ed., ſa tiga volo ji malu ſaupam ǀ Ieſt dobru posnam 1. ed. Herodesha on je en savit ſhelom, en goluf ǀ Jeſt vaſs nepoſnam +1. ed., poberiteſe v' paku ǀ Grehe tuoje Matere posnash 2. ed., ſvoje lastne nepremiſhlish ǀ Poſsnash 2. ed. tvojo roko, inu tvojo kry ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash +2. ed. ǀ njega vuprasha, ali posna 3. ed. te ludij ǀ od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna 3. ed. ǀ ta kateri je nepoſna +3. ed., bi menil de je slatà uredna ǀ kateri je bil Chriſtuſa trykrat satail, inu perſegal, inu rotil de Chriſtuſa neposna +3. ed. ǀ vy posnate 2. mn. dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano ǀ ſe annat vſiga tiga, katiru poſnate 2. mn. de je super volo Boshjo ǀ mene poſnajo 3. mn., de ſi lih po nozhi pridem ǀ de yh ludje posnaio 3. mn. de ony ſe poſtio ǀ Od teh Isvolenih pak ſam Christus pravi, de leti njega posnajo 3. mn. ǀ nepoſnaio +3. mn. te ſvetle nebeske skriunoſti ǀ sa gnoine bule saſtopi te skriune grehe, katire dokler Spovedniki yh neposnaio +3. mn., yh tudi osdravit nesamorio ǀ je posnal del. ed. m ſkriune misly ſvojh bratou ǀ To veliko mozhnust, inu nuz premiſhlovajna Boshijh sapuvidi je dobru poſnal del. ed. m Krajl David ǀ Leto reſnizo S. Catharina Senenſis je dobru posnala del. ed. m ǀ Ta preproſta dusha, katera nej pushtobo poſnala del. ed. ž na ſemli ǀ enkrat dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla, ta dokler jo nesta posnala del. dv. m serze ſi vſame spovedat ſe ǀ kateri ſo urednost Christuſavo posnali del. mn. m, shtimali, inu lubili ǀ vprashaj lete, kateri ſo yh poſnali del. mn. m 2. dov. spoznati: Is oblizha nei mogal posnat nedol. de je Syn Boshj ǀ nej ſo mogli poſnat nedol. zhe leta modruſt je Boshia, ali zhloveska ǀ dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal, she poſnam 1. ed. de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat ǀ Kaj jeſt vidim? neposnam +1. ed. zhe je ena oderta auzhiza v' garmi terniavem ali pak en odert, inu reſekan zhlovek ǀ koku tedaj posnash 2. ed. de je Krajl nebeſkiga krajleſtva ǀ kakor levu Andronika sagleda ga posna 3. ed., inu mu nezh nu nezh ne ſturj ǀ aku biſtru v'ſonze gleda, taku leto ſa ſvojo tizo poſna 3. ed. ǀ bolnik ne vidi, inu neposna +3. ed. kaj je pod bulo ǀ nej hotela de bi njo Ahas posnal del. ed. m gdu je ona ǀ Kadar ta greshna Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala del. ed. ž, inu zhes taiſte ſe sgrevala, je tekla h' Chriſtuſu na kolena pade ǀ tudi taiſti neverniki bodo posnali del. mn. m, de je Syn Boshy Chriſtus Jesus ǀ de ſi lih bote vidili vashe velike grehe, inu bote poſnali del. mn. m de ſte malu dobriga ſturili ǀ ſe varuaio de bi ludje nyh hudobnoſt nepoſnali +del. mn. m ǀ de bodo zhiſtu vidile, inu poſnale del. mn. ž vſe tadle poznati se 1. nedov. poznati se, videti se: v' zhaſſih mu ſe vinu posna 3. ed., kar ga s' eniga pyaniza resnashaio 2. dov. biti prepoznan, spoznati se: tem pride veliku shenskih pershon s' floram pokrite, de ſe nej ſo mogle posnat nedol. ǀ is tega ſe posna 3. ed., de je ta pravi Belzoar ǀ S'djaina ſe posna 3. ed. kaj zhlovik, veruje ǀ Sakaj s' djajna ſe poſna 3. ed. zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ ſe pouerne v' kloſhter, posgonj, s' Vratarjam ſe nepoſnata +3. dv. ǀ taiſti, kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio 3. mn. is tega folsh danaria

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

požirati -am nedov. požirati: imate v' zhaſſih debele nudelne, tu je hude, inu grobe beſſede posherat nedol., inu molzhat ǀ nemore vezh shupe posherat nedol. ǀ bo perſilen gorezhe vogle, inu ſtrupene krote poshirat nedol. ǀ Kakor ena poshreshna riba posherash 2. ed. blagu tuojga blishniga ǀ uſaka minuta io pili, uſaku leitu taiſto poshera 3. ed. ǀ Takorshni le s' vsheſſami poshlushaio, ter neposheraio +3. mn., de bi do ſerza prishlu ǀ je tudi taiſto posheral del. ed. m, de do ſerza je njemu prishla ǀ deteze s' ſobmy je tergala, inu posherala del. ed. ž ǀ Slabo zeringo ſmo imeli, te ner huishi beſſede ſmò posherali del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

preteči -čem dov. 1. miniti: tudi nema ena minuta pretezhi nedol., de bi v'naſhem ſerzu G: Boga nehualili ǀ hitru pretezhe 3. ed. vſe kar zhloveka na semli reslushtat more ǀ Pojmo igrat, quartat de zhaſs inu dan pretezhe 3. ed. ǀ kadar ura pretezke 3. ed., fironk ſe potegne, inu je vſe vun ǀ tedne, meſize, inu leita pretekò 3. mn., de nesmolish en Sveti Roshenkranz ǀ taisti pozhutKi nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo 3. mn. ǀ de bi skorai taiſta grenka ura pretekla del. ed. ž ǀ vſhe poli leta, ali enu letu je preteklu del. ed. s, de nej ſim bil per ſpuvidi ǀ premislite de taiſte minute, tajſte ure, taiſti dnevij bodo pretekle del. mn. ž ǀ hitréshi bodò nashe kratka lejta pretekle del. mn. ž/s 2. tekoč prečkati: Sim okuli semle ſe vertil, inu taiſto pretekil del. ed. m 3. prehiteti: nekatere vduve, de ſi lih ſtare ſo dekelze pretekle del. mn. ž, inu od miſe odrinile

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

približevati -ujem nedov. približevati se: Je bil ta bogaboyezhi Ceſſar sbolil, inu k' ſmerti perblishoval del. ed. m približevati se približevati se: vaſhe odreſhitvu ſe perblishuje 3. ed. ǀ vra nje poroda ſe perblishuje 3. ed. ǀ njega ſmertna ura ſe perblishuie 3. ed. ǀ naſs ſtrashi, s'kugo Katera ſe K'nam perbliſhuie 3. ed. ǀ ſe perblisuie 3. ed. njegova ſmertna ura ǀ ta ſtrashna shtrajfinga te neusmilene kuge vſe skuſi ſe k' nam perblishivie 3. ed. ǀ samerka de njegova ſmertna ura ſe perblishvie 3. ed. ǀ vſako minuto ſe perblishujemo 1. mn. k' ſmerti ǀ h' taiſti ſadni minuti ſe perbishlujemo 1. mn. ǀ vy ſe v' paku perblishujete 2. mn. ǀ kadar ſe je perblishovala del. ed. ž leta grenka minuta ǀ njega pusledna ura ſe je perblishuala del. ed. ž ǀ samerka de uje ura je preblishuala del. ed. ž ǀ valuvi ſe ſo h'njemu perblishovali del. mn. m ǀ ty valuvi vſe ſkuſi ſe ſo k'njemu preblishovali del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Raba podpičja pri označevanju starosti otrok (6;6)

V več znanstvenih člankih o otroškem govoru sem opazila zapis starosti npr. 6;6 ali 7;11 let v pomenu '6 let in 6 mesecev' ali '7 let in 11 mesecev'. Ta zapis se mi zdi posrečen in me zanima, ali bo v novi izdaji pravopisnih pravil tudi normiran.

Zanima me tudi to, v katerem sklonu zapišemo samostalnik leta za takim zapisom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rángarčək, -čka, m. dem. rangar; mali r., der kleine Reiher (ardea minuta), beli r., der kleine Silberreiher (ardea garzetta), Frey. (F.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

razločiti -im dov. 1. ločiti: Angelzi na ſodni dan yh bodo mogli reslozhit nedol. ǀ Se ſaſtopi na Aſtronomio, ſakaj sna reslozhit nedol. zhaſs, od zhaſſa, uro, od ure ǀ de bi tu dobru, od hudiga reslozhit nedol. ſnali ǀ Ceſſar je hotel Catharino od Chriſtusa reſlozhit nedol. ǀ lubeſan reslozhi 3. ed. otroke Boshje, od hudizhavih otruk ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil del. ed. m, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil ǀ ſe perblishuje minuta de nas bò reslozhila del. ed. ž 2. razumeti: v'tem my nemorimo ſgruntat, inu reslozhit te zhudne ſodbe Boshie razločiti se razločiti se: Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra, de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit nedol.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sekȗnda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

skoraj prisl. 1. skoraj: Faraon je bil skoraj Israeliterje doshal ǀ Nej skoraj mogozhe, de ta kateri je vſelej shivel kakor en shkodlivi, inu neuſmileni levu, bi mogal umrejti, kakor tu krotku jagnizhe ǀ skorai ſledni Pridigar je v'taki vishi od ludij polonan ǀ skorej vſelej tudi ieſuſa s' ſabo perneſſe ǀ huda roſſa skorei vſaku leitu vſame shitu, groſdie, inu ſad 2. kmalu: zhe on nebó skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel, bo ona vſe sa djala ǀ Zholnar gleda, inu myri, zhe skoraj bo na breih perplaval ǀ de bi skorai taiſta grenka ura pretekla ǀ skorai ima ſe ſkriti v' to zherno ſemlo ǀ skorej bode taiſta minuta prishla ǀ Kadar ſe ſaina, de vidi Saiza tezhi, pomeni de bo skorei umerl

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sláva Frazemi s sestavino sláva:
čákati na svôjih pét minút [sláve], dobíti svôjih pét minút [sláve], dočákati svôjih pét minút [sláve], doživeti svôjih pét minút [sláve], iméti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izrábiti svôjih pét minút [sláve]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sódra -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Stičnost pri simbolih

Kako je s stičnostjo pri oznakah W, Hz, V ...? Recimo, 1000 W ali 1000W? Ker gre za dve besedi, sklepam, da bi jih morali zapisovati nestično, vendar je nestičen zapis težko razumljiv oz. lahko prihaja do zmede ob prelomu vrstice. Kaj svetujete?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

storíti Frazemi s sestavino storíti:
storíti kàj pét minút pred dvanájsto, storíti pŕve koráke, storíti pŕvi korák

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

svój Frazemi s sestavino svój:
báti se za svôjo glávo, báti se za svôjo kóžo, bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti právi sín svôjega očéta, bíti sám svój gospód, bíti v část svôjemu iménu, bíti v [svôjem] elemêntu, bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem, boríti se za [svój] prôstor pod sóncem, čákati na svôjih pét minút [sláve], čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dajáti svój pečát čému, dáti svój pečát čému, deklè svôjih sánj, délati část svôjemu iménu, délati za svój žèp, delováti za svój žèp, dobíti kóga/kàj v svôje krémplje, dobíti [svój] prôstor pod sóncem, dobíti svôjih pét minút [sláve], dôbro se počútiti v svôji kóži, dočákati svôjih pét minút [sláve], dodáti svój pečát čému, doživéti svôjih pét minút [sláve], dragó prodáti svôjo kóžo, držáti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, držáti vsè v svôjih rôkah, glédati [samó] na svój žèp, glédati [samó] za svój žèp, hodíti svôja póta, iméti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti svój kríž, iméti [svój] prôstor pod sóncem, iméti svôje adúte, iméti svôje mêje, iméti svôjih pét minút [sláve], iskáti [svój] prôstor pod sóncem, izdíhniti svôjo dúšo, izigráti svôje adúte, izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti [vsè] svôje adúte, izrábiti svôjih pét minút [sláve], končáti svôjo življênjsko pót, med svôjimi štírimi sténami, môški svôjih sánj, nájti prínca svôjih sánj, nájti [svój] prôstor pod sóncem, napeljáti vôdo na svój mlín, ne môči iz [svôje] kóže, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se najbólje v svôji kóži, ne vídeti dljè od svôjega nósa, nosíti svój kríž, nosíti svôjo kóžo napródaj, obrníti vôdo na svój mlín, odkríti [svôje] kárte, otròk svôjega čása, pobráti svôjih pét čéšpelj, pobráti svôjih sédem čéšpelj, pokázati svój právi obràz, pokazáti [svôje] kárte, pokazáti [svôjo] právo bárvo, pomêsti pred svôjim prágom, pométati pred svôjim prágom, postáti sám svój gospód, prínc svôjih sánj, pristáviti svój lônček, pristáviti svój lônec, pristáviti svój pískrček, príti na svój račún, pustíti svój pečát, razkríti [vsè] svôje adúte, reševáti svôjo kóžo, rešíti svôjo kóžo, skrbéti [samó] za svój žèp, skríti svôje adúte, skrívati [svôja] léta, skrívati svôje adúte, slabó se počútiti v svôji kóži, slúžiti svój krùh, speljáti vôdo na svój mlín, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, trésti se za svôjo kóžo, užívati sadôve svôjega déla, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljè od svôjega nósa, vídeti kàj skózi svôja očála, vídeti preko svôjega plóta, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje, [vsè] svôje žíve dní, vtakníti [svój] nós [v kóga/kàj], vtíkati [svój] nós [v kóga/kàj], vtísniti svój pečát čému, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme], zaigráti svôje adúte, žêna svôjih sánj, žénska svôjih sánj, žéti sadôve svôjega déla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tájmávt -a m (ȃȃ) šport. minuta odmora

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

time-out tudi time out -a [tájm-áu̯t] m (ȃ-ȃ)
prekinitev opravljanja kake dejavnosti, posebej v napetih situacijah: pogajalci so si po dveh urah razprave vzeli enourni time-out
// šport., pri košarki, odbojki krajša prekinitev igre na zahtevo trenerja, kapetana moštva, minuta odmora: zahtevati time-out; trener se med time-outom posvetuje z igralci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tóčno Frazemi s sestavino tóčno:
do minúte tóčno

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ujemanje: ure in minute v priredno zloženi besedni zvezi

Ob 11. uri in 2 minuti nastopi koledarska zima.

Ali je samostalnik minuta v tem primeru v pravilnem sklonu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vdelan del., F2, emblema, -tis, enu ẛriẛlanu, zhednu notar vdelanu déllu; vermiculari, etiam significat minuta opera facere, opus Mosaicum, od vdélaniga délla keikai narejati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vejica in pomišljaj

Prosim za vašo pomoč. Namreč gre za vejico za drugim pomišljajem v podrednem stavčnem razmerju kot npr: In kot da imata na hrbtu raketni motor – ki sta ga ne neki način tudi res imela –, sta oddrvela naprej. Po pogledu v knjižni in elektronski novi pravopis je vejico za drugim pomišljajem 'dovoljena' oz. se dopušča, ko gre za vrinjeni stavek med dvema neodvisnima stavkoma, nakar so našteta priredna razmerja, ne pa tudi podredna. Lektorji in slavisti so pri tem neenotni, zato se obračam na vas.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

videti -im dvovid. videti, opaziti: sdaj bodem jest mojo kunsht pustil vidit nedol. ǀ Iosephavi bratje ſo njega taku mozhnu ſaurashili, de shiviga nej ſo mogli viditi nedol. ǀ temma nepuſtij ozheſsom ſvetlobo vjditi nedol. ǀ aku shelite vidith nedol., vſdignite vashe ozhy ǀ videm 1. ed. de en mladenizh s'hiſhe pride ǀ vidim 1. ed. de krajl Saul nemore Davida shiviga terpeti na semli ǀ uidim 1. ed. eno veliko miſo perprauleno ǀ Ah Peter! kaj jest vidjm 1. ed., inu samerkam ǀ nihdar nevidim +1. ed. de bi molila ǀ nevidem +1. ed. ſvetlobe tiga ſonza ǀ kadar ti vidish 2. ed. eniga lazhniga ǀ uidish 2. ed. de ena moshka pershona s' eno shensko dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita ǀ vidizh 2. ed. de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ Si li slep, nevidish +2. ed. de tij ſo ludje ǀ ouzhiza kakor vidi 3. ed. volka ſe prestrashi ǀ Ali gdu nevidi +3. ed. de she vekshi norzi ſe najdejo v'mej kersheniki ǀ vidimo 1. mn. de s'kruha rata S: Meſsu, s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika Christuſa Iesuſa ǀ uidimo 1. mn., de od ſtu moshkih pershon kumai deſſet zhiſtu shivè ǀ kakor vidmo 1. mn. s' ozhmy nashe Svete Vere ǀ de ſi glih s'nashimi ozhmij ijh nevidimo +1. mn. ǀ Vidite 2. mn. ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim ǀ vij uidite 2. mn. eniga zhloveka smalaniga ǀ Kadar vy zhudeshe, inu mirakelne nevidite +2. mn., taku neverujete ǀ neviditi +vel. 2. mn. taisti lepi stol, kateri vamm je perpraulen ǀ vidio 3. mn. ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe, mutaste, inu preproste ǀ vidjo 3. mn. kaj premore ta strah ǀ Se najdeio niketere shivali, katere nevidio +3. mn. po dnevi ǀ je vidil del. ed. m pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku glashovu morje ǀ kadar je videl del. ed. m tize letejti ǀ bosh uidil del. ed. m ti loter tajſto loterzo s'katero ſi nezhiſtoſt tribal ǀ S. Duh kadar je vidu del. ed. m to andohtlivo molitu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire ure nevidil +del. ed. m ǀ jevidil +del. ed. m de vus je bil reſtargan ǀ una Gospa vidila del. ed. ž en novu furum guanta ǀ karkuli per drugyh shenah je vidla del. ed. ž ſim mogal taiſti kupit ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla +del. ed. ž ǀ Letu je taiſtu oku, kateru je tebe vidilu del. ed. s na skriunim greshiti ǀ my dua uſhe veliku lejt ſe nejſmo vidila del. dv. m ǀ zhes dan ſe ſo greha varvali, de bi ſonze yh nevidlu +del. ed. s ǀ taisti kateri ſo letu vidili del. mn. m ſe ſo zhudilij ǀ ſó njemu ſprizhovali, de ſó vidli del. mn. m Chriſtusa ǀ ony ſo vidily del. mn. m tulikain lejt taistiga reuniga nadlushniga zhloveka per vejeriu leſhati ǀ kadar ſo vidilij del. mn. m de nijh Ceſarij, inu generali … ſe ſo v'Mestu pelali ǀ By rady takrat vidly del. mn. m, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ Pojte v'Libio inu bote vidlli del. mn. m de od velike urozhine vumeraio ǀ kakor ſo bili zhes tu krivavu morje preshli, inu vjdili del. mn. m de Bug njeh ſaurashnike potupil ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili, inu nevidili +del. mn. m ǀ kadar so vidile del. mn. ž, de taku obilnu ſo oskerblene, inu dobro guantane ǀ Kai menish de lete Boshije ozhij nej ſo vidle del. mn. ž taiste tuoje nezhiste della videti se videti se: kadar eden ſe gleda v'shpegli ſe vidi 3. ed. kakor je ſam na ſebi ǀ ſe nevidi +3. ed. obenu pobulshaine per ludeh ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi +3. ed. od kod ſvetlobo prajmejo ǀ muzh te s. gnade ozhitnu ſe je vidila del. ed. ž per teh S. Pushaunikoh ǀ Letu ſe je vidilu del. ed. s per tej parvi Sveti Vezheriy ǀ kadar bi G. Bug perpuſtil, de bi ſe vidlu del. ed. s, kaj ludje mislio, kadar molio ǀ neboyteſe, de bi ſi lih v' taiſti kambri sagledali te zherne orle, ali pak te vſtekle pſſe, katiri na taiſto dusho zhakaio, kakor vezh krat per takorshneh bolnikah ſe ſo vidili del. mn. m ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale, inu tudi nesnane, inu zhudne svesde ſe ſo vidile del. mn. ž ǀ sapovei Adriana neuſmilenu tepſt, de koſti, inu zheva ſo ſe vidle del. mn. ž/s

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vleči -čem nedov. 1. vleči: Sazhni ti O moj Bug! skuſi tvojo Sveto gnado mene od greha vlezhi nedol. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi nedol. ǀ ſo ga bili sazkeli is' Cerkue ulezhi nedol. pruti meſti ǀ de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh nedol. ǀ de bi prishli, inu pomagali nym vlejzhi nedol. ǀ kugo h' tebi ulezhesh 2. ed., inu cilu lufft okushish ǀ obeniga pò ſili neulezhesh +2. ed. ǀ zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe 3. ed., jadra restega ǀ Resniza je lete laſtnuſti, de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe 3. ed. ǀ obeniga po ſili v' Nebeſſa neulezhe +3. ed. ǀ vſe skuſi ubogo Mater mouſeio, inu vodo na ſvoj malen ulezheio 3. mn. ǀ oslove nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat, de ſi lih ga vlezheio 3. mn. sa vsheſſa ǀ perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo 3. mn. ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo 3. mn. naſhe hude shele ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal del. ed. m ǀ s' veſſeljam je ulekil del. ed. m jarm te pokure ǀ eden ga je naſaj ulekal del. ed. m ǀ kadar je vlekil del. ed. m ta teshki krish na hrib Caluarie ǀ taku rekozh s'roko yh je ſa ſabo vulekla del. ed. ž ǀ ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili, inu v' paku ulekli del. mn. m 2. iti (v velikem številu): krajl s'ſvojo vojsko ulezhe 3. ed. pod tu Meſtu Trojo ǀ ta grosovitni nash Saurashnik Turk pres vſiga urshoha, inu zheſ vſo pravizo ulezhe 3. ed. zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi Turky ǀ enkrat vlezhe 3. ed. ſvojo vojsko zhes letu veliku, inu shlahtnu meſtu ieruſalem ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio 3. mn. ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal del. ed. m ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli del. mn. m zhez Iſraelskiga krajla Saula 3. piti, sesati: Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi nedol. ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio 3. mn., de ſame od ſebe dol padeio 4. služiti (denar): malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre ulezheio 3. mn. 5. zavlačevati: dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo 3. mn., de s'taisto red do nagiga jo slezhejo 6. trajati: hitru, hitru pershgite shegnano svejzho: dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal del. ed. m, she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat vleči se potegovati se: s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite, inu ulezhete 2. mn. ble kakor de bi shlu sa nebesku Krajleſtvu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vprašalnica »po čem«

Pozdravljeni, vidim, da me mlajši ljudje ne razumejo, če jih vprašam po ceni z besedami – Po čem pa so ti čevlji, banane? ... Ali je ta oblika slovnično pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vrníti in vŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. dati komu kaj, kar je bilo od njega dobljeno ali mu je bilo odvzeto, spet v last: vrniti denar, knjigo; vrniti komu kaj izgubljenega, izposojenega; vrniti z obrestmi / vrniti dolg, posojilo / vrniti kupcu, stranki drobiž dati drobiž v višini razlike med ceno in dobljenim denarjem
2. narediti, da kdo spet dobi koga, ki mu pripada, a mu je bil vzet ali mu je ušel: vrniti ugrabljenega otroka staršem; vrniti ujetnike; vrniti pobeglega zločinca kaki državi
3. dati komu kaj, kar je bilo dobljeno od njega in se več ne more, noče imeti: zaradi prevelikih dajatev vrniti obrtno dovoljenje; vrniti mandat
4. zaradi določenega vzroka ali z določenim namenom narediti, da kdo spet dobi, kar je komu dal, oddal: vrniti dopis; vrniti pismo pošiljatelju; vrniti rokopis v popravek / vrniti pokvarjeno stvar prodajalcu, proizvajalcu / učitelj učencem dolgo ni vrnil nalog
5. narediti, povzročiti, da kdo spet dobi prejšnjo lastnost, se vrne v prejšnje stanje: zdravila so mu vrnila vid; vrniti komu moč, svobodo / ta dogodek mu je vrnil samozavest
6. narediti določeno dejanje zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: vrniti komu dobroto, obisk; vrniti komu pogled; vrniti pozdrav odzdraviti / vrniti komu dobro s hudim
7. s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride kdo na mesto, od koder je prišel: vrniti ovce v čredo / vrniti vesoljsko plovilo na zemljo / vrniti ujeto žival v svobodo spustiti jo / ekspr. vrniti sanjača v stvarnost
8. star. odgovoriti: na te besede mu ni vedel vrniti nobene / tudi ti ne delaš prav, mu vrne
● knjiž. to doživetje ga je vrnilo dramatiki je povzročilo, da se je spet začel ukvarjati z dramatiko; ekspr. gora mu vrne klic povzroči odmev klica; ekspr. vrniti komu kaj z obrestmi vred zelo se mu maščevati; vrniti komu milo za drago za žalitev, krivico se mu maščevati tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu; ekspr. vrniti komu zob za zob maščevati se mu z enako hudim dejanjem; ekspr. polje je letos desetkratno vrnilo je dalo glede na porabljeno seme desetkratni pridelek; je dobro obrodilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vsak -a zaim. vsak: vſaka im. ed. ž slatkuſt ima ſvoio grenkuſt ǀ uſaka im. ed. ž kambra je imela ſvoje laſtnu imè ǀ Vſaku im. ed. s drivu ima try rezhy, namrezh korenino, deblu, inu veje ǀ poſt taiſto ſzera, ena shaloſtna miſſu taiſto premini, uſaka minuta io pili, uſaku im. ed. s leitu taiſto poshera ǀ KaKor Malin, Kateri mele vſaKe rod. ed. ž ſorte shitu ǀ vſak tož. ed. m lubi dan je pijan ǀ uſak tož. ed. m lubi dan je goſtarja dershal ǀ vsak tož. ed. m dan cell Sveti Roſhenkranz je molil ǀ ſak tož. ed. m dan S. Roshenkronz je molila ǀ vſakdan tož. ed. m+ s'miſsljo, s'beſſsedo, s'diajnem G: Boga reshalio ǀ sahvalite tedaj G: Boga ſa vſaki tož. ed. m dol. dar ǀ Vsaki tož. ed. m dol. dan je lebal, inu pyanzhoval ǀ my tudi imamo G. Boga ſa vſako tož. ed. ž dobruto inu gnado sahvalit ǀ uſako tož. ed. ž nuzh kadar je na poſtelo ſe poloshil ǀ kadar sa vsako tož. ed. ž beſsedo nerezhe vasha gnada ǀ ſim ta shivi ſtudeniz, katerj premorem vſakko tož. ed. ž shejo ogaſiti ǀ vſaku tož. ed. s jutru en slushabnik ie mogal v'njega Kamro priti ǀ vsaku tož. ed. s lejtu je shlishal ta sedmi, inu oſsim dan ſeptembra eno nesrezheno lepo Nebeshko musiko ǀ Vſazu tož. ed. s jutru bote vidli vezh ludy na plazi kupuvati ǀ saſaku +tož. ed. s malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe ǀ ob vſaki mest. ed. ž uri je mogal ſvoie nezhiste shele dopolnit ǀ v'ſaKi mest. ed. ž potrebi na pumozh priti vsak(i) m vsak, vsakdo: vſak im. ed. vshje tu zhiſtu Svetu reshnu Telu ǀ vſaki im. ed. ſi ſvojo loterzo grè ſpat ǀ Mana katero G. Bug je Israeliterjom poshlal je, v'ſebi vſe slatkuſti imela, inu vſakiga tož. ed. po njega voli naſſitila, inu reslushtala

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zadeti -denem dov. 1. zadeti v različnih pomenih: rajshi s'Platonam hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti nedol. ǀ Gospud, Leta poklizhe Malaria, ter ſe shnim sgliha sa 12. Kron, de bi ga ſmalal, on ſe pofliſſa prau ga sadeiti nedol. ǀ v'rashin sadene 3. ed., prato v' ogin vershe ǀ danas ena kugla ga sadene 3. ed., jutre nebo vezh ſe vojskoval ǀ tiga kateriga ſadene 3. ed. rata bogat, tij drugi oſtanio ſiromashki ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta v'urat ſadene 3. ed. ǀ glaſſ tiga ſtrupa yh nej sadel del. ed. m ǀ ga nej prau ſedel del. ed. m, ali smalal ǀ danas je Pridigar dobru sedel del. ed. m tega, inu uno ǀ obeden teh nej reſnize ſedel del. ed. m ǀ tajſti ſyn kateri bo v' ſerze ozhetavu s' ſtrelo ſedil del. ed. m ǀ moja roka je tebe sadela del. ed. ž ǀ de bi vaſſ nesadela +del. ed. ž ena nesrezhna minuta 2. zadevati, tikati se: kar mene sadene 3. ed. jest oblubem tebi ò Gospud ǀ Kar pak moyh bogaboyezhih Poshlushauzou sadene 3. ed. jeſt ſe troshtam de vſy bodo v' nebeſſa prishli ǀ farbeshnu, kakor de bi njega nesadelu +del. ed. s, v' skledo ſegne, ter frishnu jei 3. biti upravičen: Jeſt ſim ta mlaishi, mene sadene 3. ed. sberat ǀ puſti nej G. Bug ſodi, sakaj tebe nesadene +3. ed. ſodit, inu shtrajfat 4. priti na vrsto: de bi Mosh en meſiz gospodaril, ona pak tudi en meſiz, ali kadar je sheno sadelu del. ed. s, on je bil perſilen cel taiſti meſiz ſe iz hishe pobrati ǀ kadar je sheno ſadelu del. ed. s gospodarit zadeti se zadeti se: kadar greshnik ſvetlobo gnade boshie sgubish, inu slep ratash, de nevidish kam gresh, namrezh v' tu vezhnu pogubleine, polsot ſe ſadenesh 2. ed., ter is eniga greha v' ta drugi padesh ǀ ven ſtol ſe sadene 3. ed., ter s' shkafam pade vodo reslie ǀ ſe ven kamen ſadene 3. ed., ter v'potok berbuti ǀ en ſteber jem je mogal na mejſti luzhi shlushiti, de kej ſe nej ſo sadeli del. mn. m ǀ G. Bug videozh de my v'temmi tiga neuarniga Svejta rajshamo, de bi kej ſe nesadeli +del. mn. m, padili, inu cilu urat neulomili, naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo gnade S. Duha zadeti si potruditi se: kadar uni greshnik, una greshinza tulikain bi ſi bilij sadeli del. mn. m sa Nebu, kulikain sa paku

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zadnji -a prid. zadnji: premislite de morebiti bo ta sadni im. ed. m vaſſ poſt ǀ Smert je ſadni im. ed. m ſen ǀ je vidil de ſe njegova ſadna im. ed. ž urra perblishuje ǀ ta sadna im. ed. ž minuta vasha ſe perblishuie ǀ tu sadnu im. ed. s, inu puslednu dellu, kateru k'nuzu, inu k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà s'Nebes podt podobo tiga ognia ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga rod. ed. m Kakor en leuu ǀ ne bom zhakal do sadne rod. ed. ž minute ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne rod. ed. ž pokrajne te ſemle ǀ letemu ſadnimu daj. ed. m njega presheshna krajliza je bila saudala ǀ kadar je bila h' tej sadni daj. ed. ž ſmertni uri prishla ǀ h' taiſti ſadni daj. ed. ž minuti ſe perbishlujemo ǀ kadar pride h' temu ſadnimu daj. ed. s dobrimu dellu ǀ kadar pak napolni taiſto vago, ali mero, tu je de ta ſadni tož. ed. m greh doperneſe ǀ jeſt yh vabem premishlovati taiſto ſadno tož. ed. ž minuto nashiga lebna ǀ na sadno tož. ed. ž mojo uro jeſt ſim perſilen ſe jokat ǀ Polj. Bernard to ſadnio tož. ed. ž Masho bere ǀ Menite taisto sadnio tož. ed. ž uro milost, inu gnado ſproſsit od G: Boga ǀ bom tebe shtrajfal, inu na tusadnie +tož. ed. s mejstu v'pakal poſtavil ǀ G. Bug nas je poklizal ob tem ſadnim mest. ed. m zhaſſu na ſvejt ǀ JESVS per taiſti sadni mest. ed. ž zhudni vezhery je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje ſvete roke ǀ kakor ob taiſti saidni mest. ed. ž minuti ǀ s' taiſtem sadnim or. ed. m greham je bil vago obloshil ǀ Kadar Amalechitery ſo pregainali Iſraeliterie nyh grehy she nej ſo bily napolnili nyh mero … kadar pak ſó bily prevagali s' tem sadnem or. ed. m ǀ ta ſadna im. dv. m bodò Enoh, inu Elias, katera is' Paradisha bode na ſvejt poſlal ǀ ty sadni im. mn. m is ſame lubesni ſo shli dellat ǀ ty sadnj im. mn. m is lubesni ſo shli dellat Goſpudu ǀ Krajliza Saba is sadnih rod. mn. pokrain te semle je bila prishla v' Jeruſalem ǀ Samerkajte Nem. Nem. lete sadne tož. mn. ž beſſede ǀ zhes lete sadnie tož. mn. ž beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti … Kojn is sadnimi or. mn. nogami shvigat presež.> sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu daj. ed. m ſtolu v'pakli ſedel ǀ Eno masho to ner ſadnio tož. ed. ž shlishite, inu she per taiſti vekshi dell shuazate do zadnjega do konca življenja: Ne bom tudi zhakal do ſadniga ſe ſpovedat k zadnjemu nazadnje: k ſadnimu saſpi veni ſenzi ǀ k' sadnimu zaga, ter ſe obejſſi ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame ǀ Vratar ga dolgu yszhe, k'ſadnimu per Altarju ga najde ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval ǀ h'sadnimu oblubi de hozhe dovekoma poſabit na vſe pregrehe ǀ kadar h'temu ksadnimu bodo prishli ym bom nyh deshelo vſel ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal, 33. lejt veliku terpel, inu k' ſnadnimu na krishi per vbit, umerl

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zamudíti -ím dov., zamúdil (ī í)
1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se začetka česa: zamuditi pouk, službo / zamuditi pet minut, pol ure
// zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se česa: zamuditi prvo dejanje igre; zamuditi pozdravni govor
// zaradi prepoznega prihoda kam ne dobiti več česa kje: zamuditi avtobus, vlak / pog. cenejše blago si že zamudila ne moreš ga kupiti, ker je že razprodano
● ekspr. zamuditi zadnji vlak ne izkoristiti zadnje priložnosti
2. nepreh. priti kam pozneje, kot je določeno: hitela je, da ne bi zamudila; čas je, da greš, sicer boš zamudil; zamuditi h kosilu; precej, veliko zamuditi
3. nepreh. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje: pomlad je letos zamudila
4. ne narediti česa, ne začeti delati česa v času, kot se predvideva, pričakuje: zamuditi s plačilom davka, prispevka / zamuditi rok
♦ šport. zamuditi start
5. ekspr. ne doživeti, ne narediti tega, kar bi lahko v določenem času: spoznal je, da je v življenju veliko lepega zamudil / nič nisi zamudil, ko te ni bilo nič posebnega, zanimivega se ni zgodilo
// ne izrabiti, ne izkoristiti: zamuditi ugoden čas za gradnjo hiše / zamuditi priložnost, trenutek
6. ekspr. povzročiti, da se za koga ali kaj porabi določen čas: naloga ga zamudi kaki dve uri; popravilo me je dolgo, veliko zamudilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Zapis trajanja z decimalkami

Pri pisanju vodičev se ne moremo zediniti o zapisu trajanja: običajno zapisujemo skrajšan opis trajanja 1 h 30 min, redkeje se uporablja zapis z decimalno vejico, 1,5 h. Na terenu pa je velikokrat najti oznako 1.30h za istih 90 minut – je ta zapis (1.30h za uro in pol) pod kakršnim koli pogojem pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Število zadetkov: 93