a1 [poudarjeno à] vpraš. člen., knj. pog. ali, kaj: ~ misliš, da si doma; ~ bo mir ali ne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in(ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno(ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a)
sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b)
preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c)
predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č)
prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d)
sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e)
pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f)
velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

deklarírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deklaríranje (ȋ) kaj
1. ~ človekove pravice |razglasiti|
2. ~ tovor |navesti podatke o tovoru|

deklarírati se -am se (ȋ) neobč. opredeliti se: za koga/kaj ~ ~ ~ mir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati

délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

delováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; delovánje; (-àt) (á ȗ) Motor še ~uje; Srce pravilno ~uje; delovati proti komu/čemu ~ ~ sovražniku; delovati na koga/kaj Vlaga škodljivo ~uje ~ izolacijo; zdravilno ~ ~ bolnika; delovati za koga/kaj ~ ~ mir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

demonstrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demonstríranje (ȋ)
1. kaj ~ delovanje naprave (predstavljati, prikazovati); publ. Moštvi sta demonstrirali dober hokej prikazali
2. demonstrirati proti komu/čemu ~ ~ neonacizmu |izražati nasprotovanje|; demonstrirati za koga/kaj ~ ~ mir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dramíti in drámiti -im nedov. drámi -te in -íte, -èč -éča; drámil -íla, drámit, drámljen -a; drámljenje; (drámit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ otroke iz spanja; star. ~ nočni mir motiti; poud. dramiti komu kaj ~ pisatelju domišljijo |vzbujati|
dramíti se in drámiti se -im se (í/ȋ/á á) ~ ~ iz spanca prebujati se; poud. V njem se ~i hrepenenje |nastaja, budi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dúšen -šna -o (ȗ)
dúšni -a -o (ȗ) ~ mir; star. ~ pastir duhovnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

epopêja -e ž (ȇ) junaška ~ junaški ep; poud. ~ Vojna in mir |roman|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hudíča1 razpolož. medm. (í) kletv. ~, bo mir ali ne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

idíličen -čna -o; -ejši -a -e (í; í) ~ prizor; poud. ~ mir |popoln|
idílični -a -o (í) slovstv. ~ ep
idíličnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|

iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izlájati -am dov. -an -ana (ȃ) slabš. kaj ~ nekaj psovk |zadirčno izreči|
izlájati se -am se (ȃ) na koga Pes se je izlajal na prišleca; nizk. Naj se ~ajo, da bo mir |izkričijo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

líga -e ž (í) košarkarska ~; ~ za mir |zveza, društvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

manifestácija -e ž, pojm. (á) ~ prijateljstva; neobč. zunanja ~ čustev izražanje, kazanje; števn. prirediti ~o; ~e za mir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

manifestírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; manifestíranje (ȋ)
1. kaj ~ svoje politične nazore razodevati, (javno) izražati; ~ svojo moč izražati, kazati
2. |javno množično izražati mnenje|: ~ po ulicah; manifestirati proti čemu ~ ~ vojni; manifestirati za kaj ~ ~ mir

manifestírati se -am se (ȋ) kazati se, izražati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

merjásec -sca m z -em živ. (á) mlad ~; divji ~; člov., nizk. |pohoten, nasilen človek|; zmer. Mir mi daj, ~
merjáščev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mír1in mír -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om pojm. (ȋ ȗ; ȋ) ~ še traja; skleniti ~; živeti v ~u; skrbeti za javni red in ~; duševni ~; pipa ~u; poud.: pustiti koga na ~u, pri ~u |ne ga motiti|; sedeti pri ~u |brez premikanja, gibanja|; daj(te) (no) ~ |mirujte|; ~ besedi |dovolj o tem|; počivati v ~u |biti mrtev, v grobu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mír2 povdk. (ȋ) poud. Otroci, ~ |mirujte|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

môlk -a [u̯k] m, pojm. (ȏ) popoln ~; počastiti z enominutnim ~om; publ. kulturni ~ med NOB; poud.: zaviti se v ~ |vztrajno molčati|; ukazati ~ o čem |da se o čem ne govori|; ~ noči |tišina, mir|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

navídezen -zna -o (ȋ) ~ mir; ~a resničnost, znanost; Njegova moč je samo ~a
navídezni -a -o (ȋ) rastl. ~ list
navídeznost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nebéški -a -o (ẹ́) poud.: ~ mir |popoln|; ~a lepota |izredna|; ~o kosilo |zelo dobro, okusno|; nevtr. ~o življenje
nebéškost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nirvána -e ž, pojm. (ȃ) doseči ~o; poud. ~ v gorah |blaženost, mir|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

člen. (ȍ)
1. spodbuj. ~, reci kaj; Daj ji ~ mir
2. soglaš. ~, pa naj bo po tvojem; ~, prav, bom pa povedal
3. čustvov. Glej ga ~, je že prišel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nobélovec -vca m z -em člov. (ẹ̑) publ. ~ za mir |nagrajenec|
nobélovka -e ž, člov. (ẹ̑) publ.
nobélovčev -a -o (ẹ̑) publ.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

očúvati -am dov. -an -ana; očúvanje (ú; ȗ) neobč. obvarovati, ohraniti: koga/kaj pred čim ~ hišo pred požarom; ~ mir
očúvati se -am se (ú; ȗ) neobč. česa ~ ~ premočnega sonca obvarovati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odreševálen -lna -o (ȃ) neobč. Resnica je ~a |prinaša sprostitev, mir|
odreševálnost -i ž, pojm. (ȃ) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odrešujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) poud. ~a resnica |ki prinaša sprostitev, mir|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

okrepíti -ím dov. okrépil -íla, nam. okrepít/okrepìt; okrepljênje; drugo gl. krepiti (í/ȋ í) kaj z/s čim ~ stebre s podporami; ~ straže; publ.: ~ mir utrditi; ~ odpornost povečati
okrepíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ med počitnicami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pacificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; pacificíranje (ȋ) |(s silo) uveljavljati mir|: kaj ~ deželo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

píti píjem nedov. píj -te, -óč; píl -a, pít, pít -a; pítje; (pít/pìt) (í) kaj ~ čaj; vznes. ~ mir pokrajine |uživati|; Ne kadi in ne ~e; iti pit
píti ga píjem ga (í) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pledírati -am nedov. -ajóč; pledíranje (ȋ) neobč. prizadevati si, zavzemati se: za kaj ~ ~ mir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plúti plôvem in plúti plújem nedov. plôvi -te tudi plôvi -íte in plúj -te, -èč -éča in -óč; plúl -a, plút; plútje; (plùt/plút) (ú ó; ú) ~ k bregu; poud. Iz gozda ~e mir |se širi, razširja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pôkoj -ója in pokòj -ója tudi pokòj -ôja m s -em pojm., v pomenu 'stanje človeka po delovni dobi' mest. ed. pokóju (ó ọ́; ȍ ọ́; ȍ ó) profesor v ~u; knj. pog. iti v ~ upokojiti se; neobč.: ~ v gozdu mir; iskati ~ za svojo dušo mir; ver. Bog mu daj večni mir in ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pôlnočen -čna -o tudi polnôčen -čna -o [u̯n] (ȏ; ó)
pôlnočni -a -o tudi polnôčni -a -o [u̯n] (ȏ; ó) ~ mir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

predsvíten -tna -o (ȋ)
predsvítni -a -o (ȋ) ~ mir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prekŕšek -ška m (ȓ) prometni ~; ~ zoper javni red in mir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pribojeváti -újem dov. pribojevánje; drugo gl. bojevati se (á ȗ) kaj ~ mir; pribojevati komu/čemu kaj ~ narodu svobodo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

priboríti -ím dov. pribóril -íla, nam. priborít/priborìt; drugo gl. boriti se (í/ȋ í) kaj ~ mir z orožjem; priboriti komu/čemu kaj ~ ljudem svobodo
priboríti se -ím se (í/ȋ í) poud. do česa ~ ~ ~ spoznanja |s prizadevanjem priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razlégati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; razléganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Petje se je razlegalo daleč naokoli; neobč. Po zemlji se je razlegal mir razširjal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rélativen -vna -o in relatíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ȋ; ẹ̑; ȋ) ~ občutek; ~ mir precejšen; ~a zaostalost dežele sorazmerna; Njegova svoboda je ~a omejena, delna
rélativni -a -o in relatívni -a -o (ẹ̑; ȋ) filoz. ~ pojem odnosni pojem; jezikosl. ~ stavek oziralni stavek; mat. ~o število
rélativno -ega in relatívno -ega s, pojm. (ẹ̑; ȋ) lepota kot nekaj ~ega
rélativnost -i in relatívnost -i ž, pojm. (ẹ̑; ȋ) ~ občutkov; ~ napovedi nezanesljivost, približnost; števn. nasprotja in ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rúšiti -im in rušíti in rúšiti -im nedov. -i -ite in rúši -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in rúšil -íla, -it, -en -ena; rúšenje; (-it) (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) kaj ~ hišo; ~ nočni mir kaliti; publ.: ~ oblast spodkopavati, ogrožati; ~ ugled jemati
rúšiti se -im se in rušíti se in rúšiti se -im se (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) Zid se ~i; Kamenje se ~i nanj pada

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sanstefánski -a -o (ȃ) zgod. ~ mir |sporazum med Rusijo in Turčijo 1878|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

separáten -tna -o (ȃ) ~o mnenje drugačno, različno (od večinskega)
separátni -a -o (ȃ) ~ mir; zal. ~ odtis posebni odtis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

simbolizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; simbolizíranje (ȋ) kaj Oljčna vejica ~a mir |je znamenje miru|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

solidarizírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; solidarizíranje (ȋ) z/s kom/čim ~ ~ s pobudniki za mir podpreti jih; ~ ~ s sklepi konference strinjati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spokòj -ója in spokòj -ôja m s -em pojm. (ȍ ọ́; ȍ ó) neobč. mir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

svét1m -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ẹ̑ ȃ)
1. pot okoli ~a; politična delitev ~a
2. obstoj ~ov v vesolju
3. iti v ~; prizadevati si za mir na ~u; hoditi po ~u; dogajanje v ~u; publ.: novi ~ Amerika; tretji ~ |države z nizkim narodnim dohodkom|
4. močviren, suh ~; imeti veliko ~a
5. živalski ~; ~ ptičev; ~ glasbe; poud.: predstaviti kaj ~u |ljudem, javnosti|; priti med ~ |v javnost, v družbo|; biti jezen na ves ~ |vse ljudi|; mladi ~ |mladina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tém2 in tèm in tem mer. prisl. (ẹ̑; ȅ) s primernikom |toliko|: Najprej je prestrašeno obnemela, potem pa je začela ~ glasneje kričati; Nikogar ni doma. -Tem bolje, bova imela vsaj mir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tihožíten -tna -o (í; ȋ) neobč. ~o razpoloženje pesmi |izražajoče mir, ubranost v naravi|
tihožítni -a -o (í; ȋ) ~a kompozicija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ugrabíti in ugrábiti -im in ugrábiti -im dov. ugrábljenje; drugo gl. grabiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ letalo; ~ otroka; ugrabiti komu kaj poud. ~ dekletu notranji mir |vzeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vládati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vládanje (á; ȃ) komu/čemu ~ deželi; ~ ljudstvu; V deželi ~a mir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vsèodrešujóč -a -e (ȅọ́; ȅọ̑ ȅọ́ ȅọ́) poud.: ~ nauk |ki vse reši, razreši|; ~a ljubezen |ki povzroča notranji mir, sprostitev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vzpostáviti -im dov. vzpostávljen -a; vzpostávljenje (á ȃ) kaj ~ mir; ~ radijsko zvezo; neobč.: ~ sposobno ekipo postaviti, sestaviti; ~ prejšnje stanje obnoviti; star. ~ prejšnjega predsednika znova postaviti; pravn. vzpostaviti komu kaj ~ poslancu imuniteto
vzpostáviti se -im se (á ȃ) neobč. ~ ~ kot subjekt uresničiti se, uveljaviti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zagotávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zagotávljanje (á) komu/čemu kaj ~ raziskovalnim ustanovam denar; ~ javni red in mir; ~a, da ni ničesar opazil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zarogovíliti -im dov. zarogovíljenje (í ȋ) poud.: ~ z rokami |nerodno zakriliti|; ~ v gostilni |povzročiti hrup, nemir|; Dajte mir, je zarogovilil |se je razburil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zasičáti -ím dov. zasičánje; drugo gl. sičati (á í) Iz kotla je zasičala para; Puščice so zasičale po zraku; poud. Dajte mir, je zasičal |rekel z ostrim, sikajočim glasom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zaželéti -ím dov.; drugo gl. želeti (ẹ́ í) komu/čemu kaj ~ tekmovalcu uspeh; publ. ~ gostu dobrodošlico izreči, izraziti
zaželéti si -ím si (ẹ́ í) koga/kaj Zelo si jo je zaželel; ~ ~ mir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zgódnjepopoldánski -a -o tudi zgódnjepopôldanski -a -o [u̯d] (ọ́/ọ̑á; ọ́/ọ̑ȏ) ~ mir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

znaníti in znániti -im nedov. znáni -te in -íte, -èč -éča; znánil -íla, znánit, znánjen -a; (znánit) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) star. kaj Ptice ~ijo pomlad naznanjajo; star. znaniti komu/čemu kaj ~ svetu mir oznanjati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zrohnéti -ím dov.; drugo gl. rohneti (ẹ́ í) poud. Ali bo mir, je zrohnel |zavpil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zrojíti -ím dov. zrójil -íla, nam. zrojít/zrojìt; zrojênje; drugo gl. rojiti (í/ȋ í) poud. |glasno se razjeziti, razburiti|: nad kom/čim ~ ~ otroki; Dajte že mir, je zrojil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žêzlo -a s (é) zlato ~; poud.: trdno držati ~ v svojih rokah |vladarsko oblast, vladarski položaj|; Pod njegovim ~om je bil v deželi mir |vladanjem, vladavino|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Število zadetkov: 63