míren -rna -o prid., mírnejši (í ī) 1. ki v odnosu do ljudi ne kaže razburljivosti, napadalnosti ali večje živahnosti: miren in tih človek je;
njegove hčere so bolj mirne / kupil je mirnega psa / biti mirne narave 2. navadno v povedni rabi ki ne kaže razburjenja, vznemirjenja, napadalnosti: opozarjali so ljudi, naj bodo mirni;
kljub izzivanju je ostal popolnoma miren / živali v kletki so bile mirne / nadaljevala je z mirnim glasom; z mirnimi, tehtnimi besedami zavrača nasprotnikove trditve // ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja: naredi še to, da boš miren; po izpovedi je bila mirnejša / morilec ni imel mirne vesti 3. ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: miren obraz, pogled;
njen nasmeh je miren in blag / iz oči ji je sijala mirna odločnost 4. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa, nereda: mirni gostje, potniki;
danes so bili otroci mirni / mirno vedenje // ki je brez hrupa, ropota: miren lokal; poslali so ga v mirno zdravilišče / ceste so prazne in mirne / po viharni noči je bilo jutro jasno in mirno 5. ki se (skoraj) ne giblje, premika: mirno morje;
voda je bila mirna kot olje / toplo in mirno ozračje / sveča je gorela z mirnim plamenom / ekspr. mlinsko kolo je mirno stoji, miruje// ki poteka brez motenj: miren tek kolesa / udarci so postali bolj mirni enakomerni, umirjeni / mirno dihanje / ima mirno spanje 6. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživljati mirne dneve;
mirno življenje / želi si mirne službe 7. ki je brez vojne, spopadov: gospodarstvo v mirnem času;
to obdobje v zgodovini je bilo razmeroma mirno / na fronti niti en dan ni bil miren / mirna dežela / publ. reševati spore po mirni poti 8. ki je, poteka brez večjih pretresov, vznemirjenj: mirna preobrazba družbe / publ. afera je prešla v mirnejšo fazo 9. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: meso peči na mirnem ognju / rada ima mirne barve / mirna lepota; mirna večerna zarja // knjiž. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: gornji del fasade je mirnejši od spodnjega; smučanje po mirnejših terenih / linija novega avtomobila je mirna
● pog., ekspr., kot podkrepitev tako sem rekel, pa mirna Bosna o tem ne bomo več govorili; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi; ekspr. le mirno kri ne razburjaj se, ne vznemirjaj se; ima mirno roko roka se mu ne trese; zanesljivo opravlja natančna dela; ekspr. ne ene ure nima mirne neprestano ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; pogosto, neprestano ga nadlegujejo, zasledujejo; ekspr. moja vest je mirna nisem storil nobenega negativnega dejanja; storil sem vse, kar sem mogel
♦ pravn. mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjomírno
prislov od miren: mirno čakati; mirno dihati; mirno gledati kaj; otrok mirno sedi; reka je mirno tekla; ekspr. le mirno, nikar se ne prenagli; vede se mirnejše kot prej / v povedni rabi v gozdu je bilo tiho in mirno / kot povelje mirno
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj mirno cvetejo rože, tam pa pada sneg; mirno lahko rečem, da se je stanje izboljšalo; to mu lahko mirno verjameš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
míren -rna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ kraj; ~ otrok; poud.: ohraniti ~o kri |se ne razburjati, vznemirjati|; Mlinsko kolo je ~o |stoji, miruje|mírni -a -o (í) pravn. ~a posestmírnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Míren -rna m, zem. i. (í) v ~umírenski -a -o [rə] (í)Mírenc -a [rə] m z -em preb. i. (í)Mírenka -e [rə] ž, preb. i. (í)Mírenčev -a -o [rə] (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
míren1 -rna -o
prid.1.
ki v odnosu do ljudi ne kaže razburljivosti, napadalnosti ali večje živahnosti 2.
ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa, nereda
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024
míren2 -rna -o
povdk. izraža, da kdo ne kaže znakov razburjenja, vznemirjenja, napadalnosti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024
míren Frazemi s sestavino míren:
[in] mírna Bósna,
míren kot ólje,
mírna krí,
mírne dúše,
mírno krí,
ne iméti mírnega trenútka,
obdržáti mírne žívce,
ohrániti mírne žívce,
ohraníti mírno krí,
[pa] mírna Bósna
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
míren – glej mȋr1
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mírən, -rna, adj. ruhig; mirno dete; mirno morje; — friedsam; miren človek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
miren [mírǝn]
pridevnikmiren, miroljuben
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
miren (miràn, míren) pridevnikPRIMERJAJ: mirno
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
míren pridevnikGLEJ: miren
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
miren -rna prid. miren:
morje tihu, inu myrnu im. ed. s poſtane ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu, myrnu tož. ed. s, inu veſselu novu lejtu poslati ǀ Taku myrni im. mn. m, de kadar shlishite de ſe dua kregata, ſe pofliſſate taiſte potalashit, inu spravit ǀ tii mijrni im. mn. m malu teshave imaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
miren prid. ♦ P: 21 (TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
miren
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
miren ► ˈmeraːn ˈmerna -u prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
miran (miren) prid., F
8,
imbellis somnus, enu
myrnu ſpanîe, ali dobru ſpanîe;
opus, optÿ, enu
myrnu, ali ne naglu déllu;
pacatus, -a, -um, tyh,
myrán, pokojen, pres kréga;
pacificus, -a, -um, ẛmyrni, tyh,
myrán, gnadliu, milostiu;
placidus, -a, -um, tih,
myrán, dobrotliu, kroták;
sedatus, -a, -um, vtolaṡhen,
myrn;
transquietus, valde quietus, -a, -um, sylnu kroták, tih,
myrán;
transquillare, myrnu, ali tihu ſturiti, vkrotiti;
prim. mirno
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.