bátrivno prisl. 1. pogumno: bátrivno dopreneſzé KM 1783, 101; Csi Bogá bátrivno vadlüjemo KMS 1780, 40; 'zivéte, Vu grejhi bátrivno BKM 1789, 10; bátrivno je gláſzo Goſzpodna Jezuſſa KM 1796, 122; neſztanoma bátrivno na pomoucss SIZ 1807, 6; po cesztáj bátrivno hodila KAJ 1870, 38 2. mirno, varno: tak bátrivno 'zivéjo KŠ 1754, 118; i têlo moje bode bátrivno pocsivalo TA 1848, 11 3. z zaupanjem: ino kai ga mámo bátrivno proſziti TF 1715, 26; Bátrivno jo dájte te nyemi SŠ 1796, 167
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
čávəlj, -vlja, m. der Nagel; mirno so mu rjavele risane puške o čavljih, LjZv.; — iz it. chiavo, Nagel, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
čumẹ́ti, -ím, vb. impf. im Halbschlaf liegen, Z.; čumela sem in imela čudne sanje, Bes.; — tiho in mirno ležati, n. pr. bolnik čumi, Soška dol.-Erj. (Torb.); kauern, SlGor.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
hiševáti, -ȗjem, vb. impf. das Hauswesen verwalten, haushalten, Mur., Cig., Jan., Mik.; grške žene so doma mirno hiševale, Vrt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
mérno prisl. mirno: Snah se mérno zbüdim BJ 1886, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
mèšterski -a -o prid. obrtniški: I nikſi meſterſzki cslovik nikſe meſtrije ſze vecs vtebi ne nájde KŠ 1771, 800; Csi záto Domiter, i meſterſzki lidjé ſzkim kákſo rejcs májo KŠ 1771, 403; i ſzpravo je meſterſzkim lidém dobicska nej malo KŠ 1771, 402; Vcséſzti viſnye vládnike I vſze lidi meſterſzke BKM 1789, 169 mèšterski -a -o sam. obrtniški: ino bi tam mirno 'sivocsi kaj mesterszkoga zacsnili delati KOJ 1848, 31
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
miran (miren) prid., F
8,
imbellis somnus, enu
myrnu ſpanîe, ali dobru ſpanîe;
opus, optÿ, enu
myrnu, ali ne naglu déllu;
pacatus, -a, -um, tyh,
myrán, pokojen, pres kréga;
pacificus, -a, -um, ẛmyrni, tyh,
myrán, gnadliu, milostiu;
placidus, -a, -um, tih,
myrán, dobrotliu, kroták;
sedatus, -a, -um, vtolaṡhen,
myrn;
transquietus, valde quietus, -a, -um, sylnu kroták, tih,
myrán;
transquillare, myrnu, ali tihu ſturiti, vkrotiti;
prim. mirno
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
mírən, -rna, adj. ruhig; mirno dete; mirno morje; — friedsam; miren človek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
mirno prisl. mirno:
s' mosham myrnu shive (III, 65) ǀ Palemnon s' ſvoio sheno je takulepu, zhednu inu mijrnu shivel (I/1, 111)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
miròvno tudi mérovno prisl. mirno: varui me, da mirovno terpim SM 1747, 56; Záto tou oſzlobodjenyé mirovno csákajmo KŠ 1754, 178; mirovno 'zivte med ſzebom KŠ 1771, 622; náj vu vszej naſſi dnévi mirovno 'ſivémo KM 1783, 127; Mirovno je trpo té nevoule KM 1796, 37; Dáo, i mirovno je trpo BKM 1789, 46; mirovno bi prebivali KOJ 1833, VII; Obadvá mirovno csákata KOJ 1845, 98; I takáj mirovno trpeti KAJ 1848, 3; Zdáj bi Gejza II. mirovno i szrecsno kralüvao KOJ 1848, 29; Na domácsoj zemlji dnévi mirovno tá tecséjo AIP 1876, br. 8, 1; Mérovno sedi i pazlivi bojdi BJ 1886, 5; Mérovno je dale šô BJ 1886, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pokójno prisl. mirno: Csi me lübis, li pokojno Trpi BKM 1789, 315
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
razšopíriti se, -ȋrim se, vb. pf. = razčeperiti se: mirno je sedela (taščica) razšopirjena, Str.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
strẹljȃvəc, -vca, m. 1) der Schütze, C.; — 2) die Querstange bei einem Rebengeländer, Mirno pod Gorico-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
svǫ̑jščina, f. 1) das Eigenthum, Šerf-Valj. (Rad), GBrda; bova živela in svojščino z dobičkom povrnjeno imela, Ravn.; — na svojščino delati, auf Überschicht arbeiten, Svet. (Rok.); — 2) die Freiheit, Mur., Cig., Jan., Danj.-Mik.; — 3) die Angehörigen, Jan.; — 4) = svaščina, die Schwägerschaft, Mirno pod Gorico-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tího tudi tǘho prisl. 1. tiho: naj tiho bodeta KŠ 1771, 66; V-souli more tiho biti KOJ 1845; oni ſzo pa tüho bili KŠ 1771, 109; Margêca tüho bila AI 1875, kaz. br. 8 2. mirno: Ti ſzám tiho ino pokojno vcsini pamet KŠ 1754, 226; Naj tejlo tiho pocsiva SŠ 1796, 5; Da tiho vö preminém BKM 1789, 404
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tiho prisl. 1. tiho:
Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun, kar prezei ſo vumokenle ǀ molzhi, inu tiho bodi ti Lia. Iacobava shena 2. mirno:
morje tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu ǀ vunkaj ſe je bal priti dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tìrovno prisl. tiho, mirno: I tak pride nôcs tirovno KAJ 1870, 167
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zaspáti, -spím, vb. pf. 1) durch Schlafen versäumen, verschlafen; mašo z., svojo srečo z., Cig.; — 2) schlafend zugrunde richten, im Schlafe erdrücken: otroka z., M.; "K sebi te (otroka) ne bodem djala, Bog ne daj, da b' te zaspala!" Slom.-Vrt.; — 3) einschlafen, dete je zaspalo; dolgo nisem mogel z.; — entschlafen: mirno je v Gospodu zaspal; — reč je zaspala, die Sache ist eingeschlummert, eingeschlafen, Cig., nk.; — 4) zaspán, schläfrig, verschlafen; z. sem, z. človek; zaspani ponedeljek, der Blaumontag, Cig.; zaspana pravica, verjährtes Recht, V.-Cig.; — 5) (einschläfern, ["nedobra beseda"], Senožeče-Erj. [Torb.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.