izpírati -am tudi spírati -am nedov. (ī) 1. z vodo ali drugo tekočino (dokončno) čistiti: izpirati perilo;
izpirati z mlačno vodo;
prati in izpirati / izpirati rano z alkoholom; izpirati usta 2. z vodo ali drugo tekočino odstranjevati zlasti umazanijo: izpirati blato z lopate;
izpirati kri z roke 3. s trajnim ali ponavljajočim se tokom odstranjevati kaj drobnega: nalivi izpirajo zemljo;
hudourniki izpirajo kamenje z gora / voda izpira jarke 4. mont. v vodi ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine: izpirati zlato
♦ fot. izpirati film imeti film v vodi, da se z njega odstranijo ostanki kemikalij; med. izpirati nožnico; izpirati želodec s tekočino, navadno z vodo, odstranjevati iz želodca strupene ali odvečne snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mláčen -čna -o prid., mláčnejši (á ā) 1. nekoliko topel: piti mlačen čaj;
umiti se v mlačni vodi;
jed je samo še mlačna / pihal je mlačen veter; mlačen pomladni zrak // ekspr. neizrazit, medel: mlačna svetloba je nedoločno osvetljevala predmete / mlačen smehljaj 2. navadno v povedni rabi ki ne izraža, kaže posebne čustvenosti, čustev: mlačni ljudje;
do nje je postal mlačen in nevljuden / v pesmih je zelo mlačen 3. navadno v povedni rabi ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: do družbenih dogajanj ostajajo mlačni;
do glasbe je še bolj mlačen kot prej;
narodno, versko mlačen / moralno mlačno vzdušje / mlačen odnos do ljudi // ki se dela, opravlja brez prizadevnosti, zavzetosti: igra našega moštva je bila mlačna; njihova pomoč je mlačna in polovičarska / mlačen, prisiljen pogovor mláčno prisl.:
mlačno odgovoriti, pozdraviti; občinstvo je revijo mlačno sprejelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
omláčiti -im in omlačíti -ím dov., omláčil (á ā; ī í) knjiž. narediti mlačno: omlačiti jed omláčiti se, in omlačíti se
postati mlačen: mleko se je omlačilo / po tem dogodku se je njuno prijateljstvo omlačilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
polív -a m (ȋ) 1. glagolnik od politi: poliv jedi s kremo;
zdravnik mu je priporočil polive z mlačno in hladno vodo / končati kopel z mrzlim polivom; tak sprejem je bil za vse kakor leden poliv je vse zelo prizadel, razočaral2. gastr. mešanica živil, jedi za polivanje drugih jedi: politi s polivom / za poliv je uporabil omako
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tepidárij -a m (á) arheol. prostor z mlačno kopeljo v rimskih kopališčih: kopati se v tepidariju;
tepidarij in frigidarij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.