Tiskanje

baháč, m. 1) der Prahler, der Großthuer; mlad bahač — star berač, Slom.-C.; — 2) eine zwei Liter haltende Flasche, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

biček [bȋčǝk] samostalnik moškega spola

jagenjček, mlad oven

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

brada -e ž brada: prezej na gaugah mu je bila ſazhela brada im. ed. raſti, inu vuss ſivu je bil ratal ǀ mlad pres braude rod. ed. ǀ eny ſo niega ſa lasje popadli drugi ſa brado tož. ed. ſó ga zukali ǀ ſvoje Sveta uſta inu brado tož. ed. vſo krivova imá

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

brodnár, -rja, m. = brodnik, Dict., Mur., Cig., Danj.-Valj. (Rad); Brodnarja je zaklicala, Holaj, holaj, brodnarič mlad! Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

brodnárič, m. mlad brodnik; prim. brodnar.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

cartljiv prid., F5, blax, zartliu, norzhas; delicatus, zartliv; galbinus, en mehki zartlivi zhlovek; praetener, ſylnu mehák, mlád, zartliu, ſuptyl; tener, -ra, -rum, ſuptyl, mlád, mekák, zartliu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

cvrst [cvȓst] pridevnik

svež, mlad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dẹ̑dəc, -dca, m. 1) der Großvater, Meg., Dict., M., Dalm., Trub., Jsvkr.; dedci ino babice nežneje ljubijo vnučeta nego roditelji sinove in hčere, Levst. (Zb. sp.); — 2) bejahrter Mann, Cig., Jan., M., Št.; dedci in babe, LjZv.; — 3) žena o možu: moj dedec, mein Alter, Z.; — 4) die Marionette, Rez.-C.; — 5) die mit Gewinden versehene Walze, die Schraube, Cig., vzhŠt.-C.; — 6) der Haftelhaken; — 7) der Pfahl zwischen dem Druckpflocke (babica) und dem Pressbaum bei der Weinpresse, C.; — 8) der Dengelhammer, C.; — 9) der stählerne Stempel, die Patrize, V.-Cig.; — 10) das Steigrohr, Cig. (T.); — 11) der Wiedehopf (upupa epops), C.; — 12) (mlad) boletus edulis, Ip.-Erj. (Torb.), zapŠt.; — 13) der Flaum des verblühten Löwenzahns, Trst. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dẹklìč, -íča, m. das Mädchen; mladi dekliči, Trub. (Post.); (dẹ̑klič: O deklič mlad, o žlahten sad! Npes.-K.); včasi f.: poljski dekliči, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dete s, F14, adoptio, adoptatio, isvolenîe, gori vsètje na meiſti deteta; caeson, ṡréṡanu déte s'materniga telleſſa; cliens, od rihtarja, ali eniga Goſpuda v'brambo vṡèt, ṡavétnu deite; fasenninae, ſo to péſmi, katere Ama poye, de deite ṡaſpy; infans, -tis, mlad otrok, ali déte; loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú déte gori darṡhy v'maternim telleſſi; obvagire, ſe krégati, ali jokati, kakòr enu mladu déte; phtorium, -rÿ, vſakatera arznia, s'katero ty arzati tú mertvu déte is maternize vunkai ſeṡhenó; primipara, -ae, katera tú pervu deite rody; proles, -lis, deite, otrok, rood; puer, -ris, enu déte: tudi en hlapiz, ali ſluṡhabnik; puerascere, vekſhe ter vekſhe déte perhajati; puerpera, -ae, otrozhinza, katera s'nou enu déte rody; secundae, -arum, vel secundinae, -arum, ſraizhiza, ali loṡha, v'kateri tú déte v'maternim telleſſi leṡhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dołgopèt, -pę́ta, adj. langbeinig: saj si mlad in dolgopet, Vrt.; bil je strašansko dolgopet, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

drò, adv. skrčeno iz: dobro: Bog daj dro, oj kraljič mlad, Npes.-Schein.; — wohl: Oba bi ti dro povedala, Ti bi se preveč prestrašila, Npes.-Schein.; — ja, allerdings, Jan., Kor.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fantȋn, m. der Bursche, der Knabe, Cig., Jan., Kr.-Valj. (Rad); še mlad fantin je prišel sem, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fántovščina, f. 1) die Burschenschaft, die Burschen, Cig., M.; — 2) kar mora mlad fant drugim fantom plačati, da sme ž njimi fantovati, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Feniks m osebno lastno ime Feniks: tij greshnij ſo perglihani tej tizi phænix im. ed. ǀ kakor ſmert te Tize Phœnix im. ed., katera ſe ſama ſeſgje ǀ Ta shlahtna tiza phenix im. ed. imenovana, kadar sazhne ſtara, inu teshka prihajat ǀ s'zhervizha supet ena lepa, mlada, inu shlahtna tiza phenix im. ed. poſtane ǀ Danaſſ ta nebeſki Phenix im. ed. ſe je poloshil v' tu lepu deshezhe, inu v' zhiſtu gnesdu Féniks, gr. φοὶνιξ, bajeslovni ptič, ki se, ko ostari, sam zažge in iz pepela vrne mlad.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

friš [frȉš] (frš) pridevnik

ranjen, odrgnjen
mlad, svež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fríšək, -ška, adj. 1) frisch, vzhŠt.; f. in mlad srd, Krelj; — 2) = uren, hurtig; Ena morska deklica friško gre Po eno ročko frišne vode, Npes.-Vraz; — prim. nem. frisch, stvn. frisc, it. fresco.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

frišen [fríšǝn] pridevnik

svež, mlad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

golobič [golobȉč] samostalnik moškega spola

navadno množina mlad golob; golobič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

goslinec [goslȋnǝc] samostalnik moškega spola

mlad gosak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gospodičič [gospodȋčič] samostalnik moškega spola

mlad gospod, gospodič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gradník 1., m. 1) der Verzäuner, Z.; tisti, ki plot dela, C.; — 2) der Schloss- oder Burghauptmann, Cig., Jan.; — der Schlossherr, Z.; Gradnik ga (krompir) rad v salati je, Npes.-K.; Na strmi grad, — Kjer mlad gradnik bolan leži, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hlapčè, -ę́ta, m. kleiner Knecht, Cig.; der Knecht (zaničlj.), Valj. (Rad); tudi: hlȃpče, Valj. (Rad); Ponud' se precej hlapče mlad, Npes.-Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hlẹ̑var, -rja, m. der Stallknecht, Cig., Jan.; Aj hlevar mlad, to nič ne de, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hosten prid., F10, bonosa, teh velikih hoſtnih jerebyz ena; bunosa, ena velika hoſtna jerebiza; caprifolium, hoſtne lilie; cerasa Caeciliana, hoſtne ardezhe zhréſhnîe; cerasa Caeciliana, hoſtne kiſſile, ali grenke zhréſhnîe; cerasa octiana, hoſtne zherne zhéſhnîe; cirsium, hoſtni vollovṡki jeṡik; lalisio, -onis, en mlad hoſtni oſſel; sylvaticus, -a, -um, borṡhtni, hoſtni; sylvosus, -a, -um, hoſtni, borṡhtin, borṡhtni

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jelenec m, F2, cemas, -tis, ena maihina ſerniza, koſhuta, ali jeleniz; subulo, -onis, en mlad jeleniz, kateri ima te perve roṡhizhe preṡ odraſtkou

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kancelír, -rja, m. der Kanzler, Cig., Jan.; der Vorsteher einer Kanzlei: Prišel je v grad, mlad, lep kancelir, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Koleta -e ž osebno lastno ime Koleta: Je bil shal en mlad zhlovek s' nezhiſto mislio, inu lubesan obyskat to Sveto Divizo Coletto tož. ed. (V, 534) Sv. Koléta (1381–1447), reformatorica redovništva

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

košutnik [košȗtnik] samostalnik moškega spola

mlad jelen, ki še živi z materjo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krùh, krúha, m. 1) das Brot; domač k., das Hausbrot; črn, bel k., Schwarz-, Weißbrot; belega kruha pijan = kdor se prevzame, ker se mu predobro godi, LjZv.; mlad k., frisch gebackenes Brot, Cig., Jan., C.; mali k., der Pfefferkuchen, der Honigkuchen, Cig., Gor.; črstvi k., der Zwieback, C.; veseli kruh, (ki ga svatje ali botre dele), Pjk. (Črt.); močni k., das Weihnachts- oder Dreikönigsbrot, C., Št.-Pjk. (Črt. 73.); nebeški k., das Himmelsbrot; — Koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.-C.; iz te moke ne bo kruha, daraus wird nichts; — der Unterhalt, das Auskommen; beraški k., das Bettlerbrot; ob svojem kruhu živeti, vom eigenen Verdienste leben, M.; iti s trebuhom za kruhom, nach Brot gehen, Cig.; — 2) stari kruh, das Mutterkorn (secale cornutum [claviceps purpurea]), SlGor.-Erj. (Torb.); tudi: das Geißblatt (lonicera caprifolium), Št.-Erj. (Torb.); — stari ali božji k., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), vzhŠt.-C.; — zeleni k., der Epheu, C.; bogčev k., = božji kruhek, zajčja detelja, der Hasenklee (oxalis acetosella), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

labudič [labȗdič] (labodič) samostalnik moškega spola

mlad labod; labodek; labodič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lebati -am nedov. gostiti se, mastiti se, preobilno jesti in piti, veseljačiti: sdaj je zhaſſ lebat nedol., trunfat, pyanzhovat, pleſſat, lushte tiga meſſa tribat ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova, pleſſa, skaka, leba 3. ed. ǀ kaj menish de dusha jei, pyanzhova, inu leba 3. ed. ǀ sdaj shiher lebate 2. mn., pyanzhuate, nezhiſtoſt, inu loterio tribate ǀ do terde nozhj vkupaj lebaio 3. mn., inu pyanzhuaio ǀ Pojdite tedaj ſemkaj, inu dobru lebajmo vel. 1. mn. inu nuzajmo naſh shivot dokler je mlad ǀ Vsaki dan je lebal del. ed. m, inu pyanzhoval inu li ſvojmu trebuhu je ſtregil ǀ ſvojmu garlu ſò prevezh ſtregli, lebali del. mn. m, inu pijanzhuali ǀ s'mojm blagom bi lebali del. mn. m, inu trunfali ← srvnem. lëben ‛živeti, razgrajaško se obnašati’. V goriš. narečju je li̯ébat znano v pomenu ‛gostiti se, mastiti se’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ledig nepreg. prid. 1. samski, neporočen: ſakonski ſtan je veliku teshei kakor ledig im. ed. m ǀ Elias je bil ledig im. ed. m inu duhouni ǀ pride leto troshtat en mlad, ledih im. ed. m Gospud ǀ Ena ledig im. ed. ž perſona je noshezha ǀ Pouei ti meni ſi li ledih im. ed. ž? ne; imam mosha ǀ kadar vy mislite is ledig rod. ed. m v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ ledih im. ed. ž s'ledih or. ed. ž pershono nezhiſtoſt tribat nej greh ǀ ty sakonski, kakor ty ledig im. mn. m morio v' Nebeſſa priti ǀ drugu shelè v'ſakonski ſtan ſtopit, kadar pak ſtopio, bi radi ſpet ledig im. mn. m bili ǀ Ti ledih im. mn. m sò molili boga adonida ǀ On je vuzhil … de tij ledijh im. mn. m de nijmaio nezhiſtoſti tribat ǀ te ledig im. mn. ž pershone nimaio na naglim h'tej miſi ſeſti ǀ per tih ledig mest. mn. nemore prebivat ǀ po ledih mest. mn., inu ſakonshih perſonah ſproſtera 2. prost, svoboden, oproščen: Nehaite od grehou, taku bote ledig im. mn. m od ſtraifinge ǀ te ner vekshi nadluge je bil ledig im. ed. m ǀ je eniga Jetnika ledig tož. ed. m puſtil ǀ shelite ledih im. mn. m biti teh hudizhavih skushnau ǀ Shene pak ſo ledig im. mn. ž tiga greha ǀ ima ledih tož. mn. ž rokè de almoshno da, ledih tož. mn. ž nogè de po Boshijh pootah hodi ← nem. ledig < srvnem. ledic ‛samski, prost’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

levek m, scymnus, -ni, en mlád Leivizh, ali Leivik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

levič m, scymnus, -ni, en mlád Leivizh, ali Leivik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mehak prid., F22, aluta, -ae, jerih, jerihovina, ṡhamiṡh leder, mehka koṡhiza; colis, -lis, tá mehka mladiza per tertah, katera vſaku leitu vun vdari; colliquefacio, colliquesco, reſtopiti, reſtajati, mehkú ſturiti; galbinus, en mehki zartlivi zhlovek, v'ṡhene ṡalublen, en hotliviz; lactus, tá mehka zhréviza, ṡkusi katera tú mléku tezhe, tu ribje mleiku; liquere, mehku, tekozhe ſturiti; liquescere, mehkú, ali volnú ſturiti; macerare, ṡmadleti: v'vodi namozhiti, morb, ali volnu, ali mehku ſturiti; malaciſsare, vmehzhati, mehku ſturiti, vpyriti; malagma, en mehki flaiṡhter; malagma, -tis, en flaishter, kateri mehzhy, ali mehku déla; molle fieri, mehku ſturiti; mollescere, mehzhati, mehkú perhajati; multitia, -orum, zhiſtu platnu, tanki, mehki gvanti; palatio, -onis, v'enim mehkim gruntu, kollou ṡabyanîe, ali nabyanîe; praetener, ſylnu mehák, mlád, zartliu, ſuptyl; relentescere, ṡupèt volnú, ali mehku poſtati; remollescere, ṡupèt mehku perhajati, ali mehku ſturiti; vimineus, -a, -um, is mehkih ſhibiz, ali viter ſpleten; vitilis, -le, tú kar je mehku, ṡhylovatu, de ſe puſty vleizhi, inu viti; prim. mekak

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mekak prid., F9, lentescere, mekák, ali vleizhaſt perhajati; lentus, -a, -um, kaſſán, nemaren, mekák; malacus, -a, -um, mekák, vdán; molliculus, -a, -um, cilú mekak; mollis, -le, mekák, rahel; praemollis, -le, premekak, ſylnu mekák; tenellus, -a, -um, mekák, tenák, zartan; tener, -ra, -rum, ſuptyl, mlád, mekák, zartliu; vietus, -a, -um, mlahau, mekák

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mesec1 m, F6, halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza vidi; intermestris, -re, mlad méſſiz; luna, -ae, Luna, méſſez; lunaris, -re, méſſîzhnu, kar k'méṡzu ſliſhi; neomenia, mlai, mlád méſſiz; plenilunium, -ÿ, polna luna, ali meſſiz, ṡzhyp

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mlȃd, m. 1) = mlaj, der Neumond, Mur., ogr.-C., Danj.-Mik.; — 2) = mlad f., junger Nachwuchs: pleme, katero ne bi rodilo moškega in ženskega mladu, moralo bi nehati, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mlȃd, -ȋ, f. junger Nachwuchs beim Vieh und Geflügel, Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mlȃd, mláda, adj. jung; mlada leta, die Jugendzeit; od mladih let, von Jugend auf; = od mladih nog; = iz mladega, Cig., Jan., M.; = iz mlada, Jan., Mik.; (pomni: od mladiju, Trub.); — mlada, die Braut, Dol.-Cig., BlKr.; — mladi mesec, mlada luna, der Neumond; mlada nedelja, der erste Sonntag nach dem Neumonde; — frisch, neu: mlad sneg, frischer Schnee; mlad kruh, frisches Brot, Cig.; — compar. mlȃjši, mlȃji.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mlád -á m mlaj: Naj váſz tak ſto ne ſzoudi ali vu táli ſzvétka, ali mladá, ali vſzobottáj KŠ 1771, 607; Trombontajte za mladá TA 1848, 67

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mlad [mlȃd] pridevnik

mlad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mlad prid., F40, acunabilis, od ẛibike, od mladih nóg; dentatio, raſtenîe teh ẛoby mladim otrokom; depuber, vel depubis, cilú mlád; infantes, mladi ne govorèzhi otroci; lunae coitus, mlai, mlada luna; nefrens, -dis, enu mladu praſſè; neomenia, mlai, mlád méſſiz; pipiones, mladi golobzi; tener, -ra, -rum, ſuptyl, mlád, mekák, zartliu

mlajši , F2, frater minor natu, tá mlaiſhi brat; junior, mlaiſhi

najmlajši , frater minimus, tá nar mlaiſhi brat

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mlad -a prid. mlad: kakor je bil to arznio vſhil, prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad im. ed. m postal ǀ Kadar ſim bil mladt im. ed. m, en dan s'Kusi oknu ſim na plaz gledal ǀ Vni mladi im. ed. m dol. vſame eno hudo Babo, zhe je li bogata ǀ Ti ſi lepa, mlada im. ed. ž bosh sapelana od taistiga Gospuda ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga rod. ed. m Tobiaſa ǀ Archangel Raphael je timu mladimu daj. ed. m Tobiaſu djal ǀ ta mladi tož. ed. m dol. porod potouzhe s'Camejnam ǀ kaj s'en hudizh je bil omotil vniga mladiga tož. ed. m ži. firshta ǀ vidi na gaſsi eno mlado tož. ed. ž sheno offertnu guantanu ǀ Vshivaimo lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi im. mn. m ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari, inu mladi im. mn. m napruti njemu gredò ǀ ty mlady im. mn. m levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio ǀ dokler te mlade im. mn. ž tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij ǀ ozhy od teh mladih rod. mn. Gospudu nej obernila ǀ v' tovarshtvi teh mladyh rod. mn. ǀ pohujshaine tem mladem daj. mn. dati ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom daj. mn., kakor ſtarom ǀ ti vſe tuoje mlade tož. mn. m dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel ǀ Iest vidim tankaj ene mlade tož. mn. ž pershone, katere ſemkaj gredò ǀ per teh mladih mest. mn. ludeh, malukadaj ſe kaj dobriga shlishi primer.> Ta mlajshi im. ed. m je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ Jeſt ſim ta mlaishi im. ed. m, mene sadene sberat ǀ je djala k' timu mlajshimu daj. ed. m Synu ǀ ſamiga tiga mlaishiga tož. ed. m ži. brata doma ſo puſtili ǀ de bi ty mlaishi im. mn. m vidili ſvoje ſtarishi shiveti po sapuvidi Boshi ǀ Druge she mlaishi im. mn. ž ſo mosha vſele mladi m mn. mladiči: Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi im. mn. m ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe dokler pravu vidio ǀ Ierebize vuzhè ſvoje mlade tož. mn. ſe skrivat pred Lovizom ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade tož. mn., yh vuzhi po ſvoij naturi mlajši m mn. otroci: Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim, sagvishnu imate zhaKat, de vaſhij mlajshii im. mn. vam bodo sturili ǀ de bi ty ſtarishy imeli od leteh, ſvoim mlaishom daj. mn. govorit, inu pravit ǀ drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom daj. mn. veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ vuzhiteſe vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba sa isvelizhejne vashim mlajshim daj. mn. shkerbeti ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom, kadar ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi tož. mn. v'ſtrahu Boshym srèditi z mladega v mladosti: Vdo Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati ǀ Kaku ſe bo tebi godilu, kateri smladiga ſe ſi bil grehom podal ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski leben podala

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mlad prid. ♦ P: 41 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mládəc, -dca, m. junger Mensch, Cig., Jan., Levst. (Nauk); — mladci = mlad f. die Jungen, die junge Zucht, Cig.; prasice imajo mladce (mlasce), po štiri, pet, šest, Ravn. (Abc.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mladenič m, F5, adolescens, -tis, en mladenizh od 12. leit, noter do 21; juvenes, mlaiſhi, mladenizhi; juvenis, mlad, mladenizh; pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat; virgineus adolescens, en zhiſt mladènizh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mladenóg prid. neskl. mlad: zvedo, jeli sze dekline frisko zalübijo mládenôg csloveka AI 1875, br. 1, 4; te'zko delo, tém bole je tô mládenôg csloveki AI 1875, 2, 5; Ta devojka vszefelé szpitáva, kak je tô sega mládenôg lidém AIP 1876, br. 7, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mládi -a -o prid.
1. mlad: gda ſzi mládi bio, ſzám ſzi ſze opasüvao KŠ 1771, 335; mládi ſzam escſe BKM 1789, 408; Za skolnika je eden mladi, zvoleni KOJ 1845, 4; eden mládi 16 let sztar szin AI 1875, kaz. br. 3; le'zála, kak ta mláda deca AI 1875, kaz. br. 7; z-dúgocsov pa mláde pameti KOJ 1833, IIII; stero je Boug mládomi lüsztvi pravo KOJ 1833, VIII; Ár gda bi mládo králeszko csér Ildiko szi pridjáo KOJ 1848, 5; i cſiſzto je mládo vrbje KM 1790, 76; I dáli bi áldov .. ali dvá mláda golouba KŠ 1771, 169; ali ga ti mládi orlj pojejjo KŠ 1754, 32; Drejvje tráva, i czvejtje, Mládi ſzo vradoſzti BKM 1789, 93; poſzlüsávczov ti mládi KŠ 1771, 659; vnogo mládi bojnickov hercegovinancom na pomôcs odévsi AI 1875, kaz. br. 3; ſteri dá hráno tim mládim vranicſom TF 1715, 47; ino hráno tim mládim vranicsom ABC 1725, A6a; Vſzejm lidém, ſztárim i mládim KŠ 1754, 4; Nasledüje závce, mláde srne AI 1878, 9; da szo nej v-szvojih mládih lejtih v-solo hodili KOJ 1845, 7
2. v zvezi mlado leto novo leto: Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Na tom mladom leti Kriſztusa mi hválimo BKM 1789, 55; steri sze z-szvétkom nôvoga (mladoga) leta zacsne KAJ 1870, 160; nam sztôpi v-hi'zo mládo leto KAJ 1870, 60
mlájši -a -e mlajši: Mlájſi ſzin pa Ádama je bio paſztér KM 1796, 8
nájmlájši -a -e najmlajši: nego te naj vékſi med vami naj bode, liki te naj mlájſi KŠ 1771, 246; Med poszlavci najsztaresi na predszednika meszto sztopécsi, sészt najmlájsi poszlavcov zapernike gorizazové AI 1875, kaz. br. 1
mládi -a -o sam. mladi, mladič: Mládi ABC 1725, A3b; Kakda na zemli 'zivéjo Sztári i mládi ſzvejtom KŠ 1754, 271; Vis, vu gnezdi mi mláde pocsivajo KAJ 1870, 15; Stirim mládam szi jo noszim KAJ 1870, 58; csaplo ka szvoje mláde z-ednoga türna neszé KOJ 1848, 4; Z-kêm krmijo szvoje mláde KAJ 1870, 14; V ednom leti osemkrát má mláde AI 1878, 24; stvári, štere svoje mláde docecávajo AI 1878, 5; Ka bode se pa sirótami mládimi godilo BJ 1886, 18
mlájši -a -e sam.
1. mlajši: I ercsé te mlájſi ſzvojemi ocsi KŠ 1771, 222; No mlájsi, zaberte vi ednoga AIP 1876, br. 1, 7; nego ga opominaj, kak ocso, mlájse pa, liki brate KŠ 1771, 640
2. otrok: gda mlájse po szvétesnyem goroblecseno prvle, kak v Cérkev odide k-szpovedi KOJ 1845, 19; Mlájsi brezi potrejbnoga povcsenyá vu vrszti sze povéksávajo KOJ 1845, 3; Pa mlájsi domá okoli goszodársztva premalo hasznijo KOJ 1845, 7; szo sze i mlájsi na passi vajali KAJ 1848, 49; bi teliko senszkih mlájsov odposzlali vu kákso vogrszko vész KOJ 1833, XVI

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mladi [mládi] samostalnik moškega spola

mlad človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mladíček -čka m
1. mladič: eti szo vu gnêzdi nasi mladicski KAJ 1870, 144; Toti nyi mladicski csrsztvi ágneci KAJ 1870, 138
2. mlad človek: ki je, kak vucsitel Mladicskov k-nam pozváni KAJ 1848, 312

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mlaj [mláj] samostalnik moškega spola

mlaj, tj. luna, ko je zatemnjena vsa njena površina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mlaj m, F6, coniunctio lunae, mlai; interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar ſe luna ponovy, ali mlady; lunae coitus, mlai, mlada luna; lunula, luniza, maizina luna bliṡu mlaja; neomenia, mlai, mlád méſſiz; novilunium, mlai

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mlȃji, adj. compar. ad mlad, = mlajši.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mlȃjši, adj. compar. ad mlad; jünger; pl. mlajši, die Nachkommen, Mur., Cig.; (tudi = družina, die Dienstboten, Mur.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mlajši3 [mlad] gl. mlad ♦ P: 9 (TT 1557, TR 1558, TO 1564, TA 1566, TC 1575, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mlẹ̑čnik, m. 1) mlad človek (zaničlj.), C.; — 2) der Milchzahn; — 3) die Milchkanne, Cig.; — 4) mlečna jed: das Milchkoch, Cig.; — 5) der männliche Fisch, der Milcher, der Milchling, Cig.; — 6) die Wolfsmilch (euphorbia), Z., Dol.; — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nar mlajši2 gl. mlad ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nastáti, -stȃnem, vb. pf. 1) entstehen, eintreten, werden; zima, noč je nastala; — 2) antreten: službo n., Lašče-Levst. (Rok.); — erben, C.; Prišel kraljevič je mlad, K' ima španski tron nastat', Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

naš -a zaim. naš: nash im. ed. m lubi Ozha Nebeſhki, naſs opomina ǀ naſh im. ed. m lubi Ieſus poshehmal bo naſſ im. ed. m Isvelizher ǀ Nasha im. ed. ž vera je perglihana eni gartroſhi ǀ od gnade S. Duha pride naſha im. ed. ž muzh ǀ Nashe im. ed. s telu je guant nashe dushe rod. ed. ž ǀ nemamo hushiga ſaurashnika na semli, kakor je nashe im. ed. s truplu, inu naſhe im. ed. s meſsu ǀ v' maihinih rezheih ſtoy nàshe im. ed. s isvelizhaine ǀ put, kateri s'nashiga rod. ed. m shivota tezhe ǀ osdravi vſe bolesni nashe rod. ed. ž dushe ǀ letu nam ſe bo ſajnalu po nozhi naſhe rod. ed. ž ſmerti ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran Nashiga rod. ed. m Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ vſelei ſe ima na oltariu naſhiga rod. ed. s ſerza najti ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu daj. ed. m Ozhetu Nebeſhkimu ǀ Bug nam sapovej to lubesan pruti naſhimu daj. ed. m blishnimu imeti ǀ Sam G. Bug k'nashimu daj. ed. m vuku je hotel ta Sedmi dan od della nehat ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu daj. ed. m odreſheniku ǀ k'naſhimu daj. ed. m Nebeſhkimu Ozhetu ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo daj. ed. m Odresheniku Chriſtuſu ǀ shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi daj. ed. ž S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ je iskasal Naſhi daj. ed. ž Pomozhnizi S. Agnes Divizi, inu Marternzi ǀ sledne buqve nej ſo pernaredne sa nash tož. ed. m folk ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh tož. ed. m shivot dokler je mlad ǀ imamo my nashiga tož. ed. m ži. praviga shiviga Boga sahualit ǀ Maria Diviza je bila v'Betlehemski ſtalizi porodila naſhiga tož. ed. m ži. lubiga Ieſuſika ǀ My ſmo ym nasho tož. ed. ž ſvètlobo kasali ǀ nemamo kruha sa naſho tož. ed. ž potrebo sadosti ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho tož. ed. ž oblast dal ǀ v'naſho tož. ed. ž oblast yh dati ǀ na nashe tož. ed. s Isvelizhejne posabimo ǀ tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu, inu greshnu telu naſhe tož. ed. s ǀ nimamo yſkati, na ſemli naſſe tož. ed. s iſvelizainje ǀ Kulikajn tazih shkarpianu na Svejtu ob nashim mest. ed. m zahſsu ſe najde ǀ v' nashim mest. ed. m shivotu noſſimo ǀ bi djal S. Paulus kadar bi ob naſhim mest. ed. m zhaſsu shivil ǀ ob naſhem mest. ed. m zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra ǀ v'nashim mest. ed. m jeſiku ǀ v' tej nashi mest. ed. ž Zerkvi imamo popolnoma odpuſtike ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi mest. ed. ž deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali ǀ takusnih neurednih MashniKu v'naſhi mest. ed. ž desheli ſe nenajde ǀ zhiſtu prebivalshe v'nashi mest. ed. ž dushi ǀ v' nashim mest. ed. s ſerzi ǀ v' naſhim mest. ed. s ſerzu prebiua ǀ nar raijshi prebiva v'nashm mest. ed. s, ſerzu ǀ Nasha ſmert dishi po nashem mest. ed. s shiveniu ǀ nema ena minuta pretezhi, de bi v'naſhem mest. ed. s ſerzu G: Boga nehualili ǀ taku dolgu dokler s' nashim or. ed. m blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo ǀ nad naſhem or. ed. m pomozhnikam S. Jurjam ǀ s'uſo nasho or. ed. ž lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ my bomo leto ganili s' naſho or. ed. ž proshno ǀ kadar s'nasho or. ed. ž preprosto pametio bi hoteli s'gruntat to skriunust ǀ mij s'naſho or. ed. ž vero G: Boga vidimo ǀ aku hozhemo en velik lon s' nashim or. ed. s maihinem dellam sadobiti ǀ tebe s'nashim or. ed. s greshnim djaniom reshalimo ǀ s'nashijm or. ed. s greshnim shivenjam ga reshalili ǀ nashi im. mn. m grehi ſo preveliKi ǀ nashi im. mn. m nemorio Dunaiu na pomozh priti ǀ naſhi im. mn. m ſtarishi ſo bily pregreshili ǀ oh nesrezhni zhaſsi naſhij im. mn. m ǀ Nashe im. mn. ž pregrehe ſo vſhe taku teshke ratale ǀ aKu naſsha im. mn. s serza ſo polne gnuſobe ǀ nasha im. mn. s della pres dobre manunge nezh nevelaio ǀ S: manunga ſturj de vſe naſha im. mn. s dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ sa isvelizhenie nashih rod. mn. grèshnih dush ǀ sa odpushainje naſhih rod. mn. grehou proſsit ǀ pregreha nashyh rod. mn. pervih starishyh Adama, inu Eve ǀ shtriki naſhyh rod. mn. hudeh shejll ǀ ſmo sa vola nashijh rod. mn. pregrehou h'ſmerti obſojeni ǀ ſa volo naſhijh rod. mn. nagnusneh grehou ǀ naloshen s'butaro naſhij rod. mn. grehou gresh zhes Cedron ǀ oh hudobnoſt nesrezhena naſsih rod. mn. zhaſsou ǀ Sapuſtimo s' Paſterij zhedo naſyh rod. mn. grehou ǀ de bi nashim daj. mn. muzh dal Turke od Dunaia odgnati, inu premagat ǀ tulikajn nuza nashem daj. mn. dusham perneſe ǀ De bi tukaj naſhe tož. mn. ž proshne vſhlishal, nashe tož. mn. m grehe nam odpuſtil ǀ Christus je sa naſhe tož. mn. m grehe ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ zhes naſse tož. mn. m ozhitne, inu ſkriune ſaurashnike ǀ rodovitne ſturij nashe tož. mn. ž dushe ǀ imamo naſse tož. mn. ž ozhy v'Nebu vſdignit ǀ de bi s' slatimi pushtobi yh v' nasha tož. mn. s ſerza sapiſſali ǀ de bi naſha tož. mn. s tarda ſerza ſe omezhila ǀ neſhe ſerze tož. mn. ž/s, inu dusho ozhiſtit ǀ v' nashih mest. mn. revah, inu v' terplejni ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih mest. mn. ſerzah ǀ tu tudi danaſs sheli ſturiti v'naſhih mest. mn. ſerzah ǀ ti jedernu v' nashyh mest. mn. potrebah nam napomozh pridesh ǀ aku v'nashyh mest. mn. ſerzoh ty grehij bodo prebivali ǀ Sa tiga volo vſyh nashjh mest. mn. potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo ǀ danas imamo pred nashimi or. mn. ozhmi ta ſtrashni Exempel ǀ s'nashimij or. mn. ozheſsamij vidimo ta kruh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nečist -a prid. nečist, zlasti spolno razvraten: en nezhiſt im. ed. m, nesramen shlovek je v'Mario pogledal ǀ ta je bil nezhist im. ed. m, kakor Herodesh ǀ ta nezhisti im. ed. m dol. duh vaſs je obſedel ǀ Kaj delash letuhaj ti nezhiſti im. ed. m dol. Duh ǀ Chriſtus je vejdil de ena nezhista im. ed. ž shena teshku ſe pobulsha ǀ je shivil, kakor ena nezhiſta im. ed. ž shivina ǀ kadar pah una huda nezhista im. ed. ž miſal na vaſhe ſerce ſede ǀ v'taisti temmi ſi nazhista im. ed. ž bila ǀ sa volo mojga nezhiſtiga rod. ed. m greshniga lebna ǀ Chriſtus ſe perpuſti od takushne nezhiste rod. ed. ž shene dotekniti ǀ pride s'tuojga negnusniga, inu nezhistiga rod. ed. s serza ǀ sa volo vaſhiga nezhistiga rod. ed. s pogledajna ǀ timu nezhiſtimu daj. ed. m Satanu veliku lejt je shlushila ǀ raijshi neKateri ijh shenKajo temu nezhistimu daj. ed. m maliKu Adonidu ǀ je bil rekal eni nezhiſti daj. ed. ž sheni ǀ s'mladosti tej nezhisti daj. ed. ž lubesni ſe je bil podal ǀ v'en nezhiſti tož. ed. m dol. greh je bila padla ǀ v'svoij mladosti je bil v'en nazhisti tož. ed. m dol. greh padil ǀ en ſaurashni zhlovek pak je njega nezhiſtiga tož. ed. m ži., inu bolniga ſluril ǀ k'sadnimu je bila niemu nije nezhisto tož. ed. ž lubesan resodela ǀ Je bil shal en mlad zhlovek s' nezhiſto or. ed. ž mislio ǀ spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja … Vy nezhisti im. mn. m na Madaleno ǀ Shtimajte, inu lubite ò nazhisti im. mn. m lushte tiga meſsa ǀ je rejs de tudi vezkrat zhloveka hude, inu nezhiste im. mn. ž misli, iuu shele preletè ǀ nezhiſte im. mn. ž miſly ga motio ǀ ima po nozhi inu po dnevi ſvoje ſerze polnu nezhiſtih rod. mn. misly ǀ nje nezhiſtim daj. mn. sheljam nej hotel prvolit ǀ Kateri Recept tudi Hugo Cardinal sapiſse tem nezhistim daj. mn. ǀ de ſe vam bò godilu Kakor drugim nazhistim daj. mn. ǀ G. Bug … hitrei tem nezhiſtom daj. mn., kakor pak drugem greshnikom odpuſt ǀ vezhkrat ſo vidili nikiteri ſvetniki te nezhiſte tož. mn. m greshnike, inu greshnize v'pakli ǀ ob vſaki uri je mogal ſvoie nezhiste tož. mn. ž shele dopolnit ǀ Kai menish de lete Boshije ozhij nej ſo vidle taiste tuoje nezhiste tož. mn. ž/s della ǀ v'nenuznih beſſedah, v'nezhiſtih mest. mn. mislih ǀ v'nezhiſtyh mest. mn. miſlah ǀ on bo mene pred nezhiſtimy or. mn. lotry obvarval ǀ s'nezhiſtomy or. mn. Moshmij

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Nikomedija ž zemljepisno lastno ime Nikomedija: V' tem meſti Nicomedia im. ed. je bil en shlahten, bogat, mlad Gospud Adrianus imenovan (V, 262) Nikomedíja, gr. Νικομήδεια, danes turš. İzmit, mesto v Bitiniji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nucati -am nedov. koristiti, uporabljati: To arznio imate nuzat nedol. vy, Kateri imate bolesan te Offerti ǀ leta arznia nemore nuzhat nedol., ampak shkodovat Krajlu ǀ kaj nuza 3. ed. enimu, kateri na ſvetlom ſtoij s'sapertmi ozhmij ǀ nezh nenuza +3. ed. de edn pravi jest verujem v's. Evangeli ǀ vezh shkodimo, kakor pak nuzamo 1. mn. ǀ na meſti arznje ſtrup nuzamo 1. mn. ǀ ym nenuzate +2. mn., temuzh shkodite ǀ Kaj meni sdaj nuzaio 3. mn. moj veliki shazi ǀ ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo 3. mn. sa sdrauje te dushe ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio 3. mn. njegove loterie, presheshtva, pyanſtva ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio +3. mn. njih dobra della ǀ Nuzai vel. 2. ed. tedai verna dusha leto boshio arznio ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo vel. 1. mn. naſh shivot dokler je mlad ǀ Vſy greſhniki, inu greshinze nuzajte vel. 2. mn. to arznio ǀ Nuzaite vel. 2. mn. arznio te pokure ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal del. ed. m ǀ veliku Meſti bosh nuzhal del. ed. m ǀ tvojo pamet ſi nuzala del. ed. ž h'reshaleinu tvojga blishniga ǀ gvishnu bi veliku nuzalu del. ed. s, inu pomoglu, kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ malu ti bo nuzhalu del. ed. s ǀ nym bi nezh nenuzalu +del. ed. s, meni paK bi veliKu shkodvalu ǀ aku leto arznio bote nuzali del. mn. m hitru bote oſdravili ← srvnem. nutzen ‛koristiti, biti koristen, uporabljati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

od mladesnogu gl. mlad, noga, od ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odrastek m, F12, dracones in vitibus, ty veliki, inu ſtari odraſtki na vinṡkih tartah; palmes orbus, en odraſtik pres ozhès; planta, -ae, mladiza, odraſtek, saſajeniza; plantarium, -rÿ, ena veya, ali odraſtek od eniga driveſſa, ali ṡeliṡzha, ena mladiza ṡa vpelzanîe, ali ṡa vſajenîe; plantiger, -ra, -rum, dreu s'doſti odraſtki, ali mladizami; propagines, odraſtki; rami cornini, zinki, ali odraſtki na rogéh; ramosus, -a, -um, veynat, s'doſti veyami, polhin vey, inu odraſtkou; sarmentum, -ti, te nepotrebne mladize, ali odraſtki, ſozhje; subulo, -onis, en mlad jeleniz, kateri ima te perve roṡhizhe preṡ odraſtkou; surculosus, -a, -um, polhin odraſtkou, inu mladyz; vitulamina, nepridni odraſtki, kateri na vinṡki terti per korenini raſteo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

osel m, F4, hinnus, -ni, en maṡg, od oſla inu kobile; lalisio, -onis, en mlad hoſtni oſſel; onager, -gri, divji oſſel; onocrotalus, -li, je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil; rudo, rudere, trobiti kakòr en oſſel, ſhrajati; sagma, -tis, tá butora tega oſla. Lev:15; veterinus, -a, -um, tovorniṡhki koyn, oſſel, Camela

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ozdraveti -im dov. ozdraveti: ta bolni shèli osdravit nedol. ǀ ne bo mogal ſe reshit, inu od te bolesni oſdravit nedol. ǀ de ſi lih v'Duhu je ſlab, inu bolan osdravi 3. ed. inu mozhan rata ǀ en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami neosdravi +3. ed., ampak she hudobnishi rata ǀ s'kuſi eno spuvid, ali kratko boleſan oſdravio 3. mn., inu vezh v'greh nepadeio ǀ prezei je bil osdravil del. ed. m, lep, ardezh, inu mlad postal ǀ nej li ſamu skerbel de bi Syn oſdravil del. ed. m ǀ Kakor ſe je bila doteknila Kraja gvanta Christuſaviga je bila osdravila del. ed. ž ǀ kakor tij ranjenij ſo v'to kazho pogledali prezei ſo osdravili del. mn. m ǀ aku leto arznio bote nuzali hitru bote oſdravili del. mn. m ǀ Oh vy bolne dushe vſimite ta nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa, de bote osdravile del. mn. ž, od vezhne ſmerti ſe reſhile Nedoločne oblike z i-jevskim refleksom za ě kažejo na historično upravičen naglas ozdráveti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pijȃnəc, -nca, m. der Säufer, der Trunkenbold; pijanec se preobrne, kadar se v jamo zvrne, = ein Trunkenbold bessert sich nie, Npreg.-M.; mlad pijanec, star ubožec, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pomladovati se [pomladováti se pomladȗjem se] nedovršni glagol

pomlajevati se, mlajšati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

postati -anem dov. 1. postati: aku hozhesh zhiſta poſtati nedol. de imash ſe zhistu, inu popolnama ſpovedat ǀ s'vbogih v'duhu, bogati s'shazhmy Nebeſhkimy imamo postati nedol. ǀ tu morje tihu, inu myrnu poſtane 3. ed. ǀ ta greshna dusha shalostna postane 3. ed. ǀ vener ſe nepobulshaio, ampak hudobnishi poſtaneio 3. mn. ǀ ti parvu roijeni martui postaneio 3. mn. ǀ ſilnu shaleſtni poſtaneo 3. mn. ǀ Kadar ſi bil Israelski Krajl poſtal del. ed. m ǀ prezej njegovi krajlevi dvor je bil kuſin poſtal del. ed. m ǀ prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad postal del. ed. m ǀ eniga Firshta Hzhi je bila skuſi nezhiſtu dellu shroka poſtala del. ed. ž ǀ ſilnu shalostna je bila postala del. ed. ž ǀ vunkaj ſe je bal priti dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu del. ed. s ǀ grosdje je sdrelu poſtalu del. ed. s ǀ vashe ſerze bo taku mozhnu postalu del. ed. s ǀ ſo jedli, inu ſiti poſtali del. mn. m ǀ Iogri ſo bilij shalostni postali del. mn. m ǀ sa volo pregrehe te perve shene Eue ſo bile shpot tiga svejta postale del. mn. ž ǀ Shenin pak je odlashal priti, v' tem ſo one saſpane poſtale del. mn. ž 2. ostati: Maria v'porodu inu sa porodom je Diviza postala del. ed. ž ǀ ſi ti Diviza porodila, inu Diviza ſi poſtala del. ed. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poznáti, -znȃm, vb. impf. kennen; po imenu, dobro, malo p. koga; p. se, sich gegenseitig kennen, bekannt sein; že dolgo se poznava; ne p. greha, die Sünde nicht kennen; — Kenner sein: p. rastline, ptiče; — anmerken; na očeh p., an den Augen abmerken; po sledu poznam, da je bil mlad zajec; — p. se, kenntlich sein; pozna se mu na obrazu, na očeh, man merkt es ihm am Gesichte, an den Augen an; ne pozna se mu, da je 60 let star; toliko smo vina vzeli iz soda, pa se še nič ne pozna.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prevràt, -vráta, m. 1) die Umkehrung, Cig. (T.); — der Umschwung, der Umschlag, Jan.; die Katastrophe, Cig. (T.); — der Umsturz, die Umwälzung, die Revolution, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — 2) einer, der alles übereilt: jaz sem že nekaj skusil, ti si pa še mlad prevrat: vse bi rad naglo storil, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pridobljìv, -íva, adj. 1) erwerbsam, Jan.; — 2) gewinnend, Cig. (T.); einnehmend: mlad gospodič, na prvi pogled pridobljiv in ustrežljiv, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pȗnca, f. 1) das Mädchen; — das Frauenzimmer, C.; to je moja p. (mož o svoji ženi), BlKr.; — 2) die Puppe; — 3) die Schwiegermutter, Mur., Npes.-Vraz, vzhŠt., BlKr.; ("polnca" Meg., "povnca", BlKr.); — prim. it. pulcella od lat. pullus = mlad, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ravnati nedov. 1. prirejati: v' katerem prebivalszhi, ali v' kateri hishi hozhe ohzet raunati nedol. s' ſvojo Neveſto ǀ krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal del. ed. m ſvojm Priatelnom ǀ Scytharij pak kadar so gostij raunali del. mn. m, takushnim per Misi tu pervu mejstu ſo dali 2. streči, skrbeti za: Sim bogat, ſim mlad, terbei truplu raunat nedol., ne terbei trebuh sapuſtiti, ne ſe poſtio taiſti, katiri nimaio kaj jeiſti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rdeč -a prid. rdeč: ble je erdezh im. ed. m kakor gartrosha ǀ prezei je bil osdravil, lep, ardezh im. ed. m, inu mlad postal ǀ sjutrai je bila selena, ò poldan ardezha im. ed. ž, pruti vezheru pak bela ǀ erdezha im. ed. ž farba bleda rata ǀ Bella, inu ardizha im. ed. ž farba je liberea Chriſtuſa Odréshenika naſhiga ǀ Spumnite zartana Gospodizhina, de letu lepu belu, inu ardezhe im. ed. s truplu vam nej danu, de bi martranu ǀ firbizhnu lepoto taistiga beliga, inu ardezhiga rod. ed. m ſadu gledate ǀ Vni Rihtar jo da sa en erdezh tož. ed. m ſlati ǀ nej nespodobnosti, nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh tož. ed. m slati ne sturil ǀ vidi to ardezho tož. ed. ž moſhno ǀ ijh v'eno erdezho tož. ed. ž moſhno postavi ǀ s' tiga ner bodezhiga morskiga ternja eno veliko krono ſo ſturili, Chriſtusa s' enem ſtarem erdezhim or. ed. m plajsham ſo sakrili ǀ s' lete kozhje erdezhi im. mn. m slati ſó kapali ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi im. mn. m, frishni, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem lushtam ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz … shnable Kakor erdezhe im. mn. ž Koraude ǀ vezh kakor en million erdezhih rod. mn. slatou shazan ǀ de bi imela velati taushent ardezhyh rod. mn. ſlatou ǀ oſſemſtu million ardezhih rod. mn. slatou ǀ na mejſti erdizhih rod. mn. slatou ǀ mu da try erdezhe tož. mn. m slate sa aro ǀ s' shpegli ardizhmi or. mn. te nevoshlivoſti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rósa 1., f. der Thau; mlad kakor rosa, blutjung, C., Z.; — medena r. ali mana na drevesnem perju (neka drevesna bolezen), der Honigthau, Cig., Pirc; — strupena r., der falsche Mehlthau (peronospora), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rožič m, subulo, -onis, en mlad jeleniz, kateri ima te perve roṡhizhe preṡ odraſtkou

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

shȃjati se, -am se, vb. impf. ad sniti se; 1) zusammenkommen, sich zusammenfinden: pod lipo se shajajo možaki; sich versammeln: ljudje se že shajajo pred cerkvijo; s. se s kom, mit jemandem Zusammenkünfte haben; — vse se shaja v to, alles kommt darauf hinaus, Cig.; — 2) sich ergehen, Jan.; Notri se shaja Marko mlad, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

spomlad [spomlȃd] samostalnik ženskega spola

pomlad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

subtil prid., F6, gracilis, -le, etiam gracilentus, tenák, ſubtyl, lagák; pergracilis, -le, cilú tenák, ſubtyl, lagák, maihin; persubtilis, -le, cilú tenák, inu ſubtyl; praetener, ſylnu mehák, mlád, zartliu, ſuptyl; praetenuis, pretenák, ſylnu ſuptyl; tener, -ra, -rum, ſuptyl, mlád, mekák, zartliu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

svẹdráti, -ȃm, vb. impf. bohren: s. in vrtati s prstom v čelo, Jurč.; — drehen, Valj. (Rad); kräuseln: lase s., Z.; s. se, sich bohrerartig verdrehen; mlad koruzen strok se od vročine svedra, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ščenè, -ę́ta, n. 1) = mlad pes; — 2) mlado prase, Hrušica v Istri-Erj. (Torb.); — tudi: ščéne, -ę́ta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tačkáti 2., -ȃm, vb. impf. patschen: po vodi t. kakor mlad pesek, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

térəc, -rca, m. 1) = mlad vol, vzhŠt.; — 2) der Tölpel, ZgD., SlGradec-SlN.; der Narr, Guts.; — prim. kor.-nem. terz, Öchslein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tōca, f. 1) = mlad pes, das Hündchen (od it. tozzo, adj. dick und kurz, klein), Solkan-Erj. (Torb.); — 2) = mačka, toća Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vršìč, -íča, m. dem. vrh; der Baumgipfel; — die Zweigspitze; mlad vršič odtrgati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zastávən, -vna, adj. 1) Fahnen-, Cig., Jan.; zastȃvni trakovi, nk.; — 2) von guter Anlage, Constitution: z. je mlad človek, mlada žival, deblo, veja, zel, rast, sploh vse, kar obeta, da bode zajetno, ako doraste, Lašče-Erj. (Torb.); zastavno grozdje, eine reichliche Ernte versprechende Trauben, Z.; kräftig gebaut, stämmig, Jan.; mornar z. kakor Herkules, Let.; zastavna vzrast, zastaven život, Jurč.; zastavni podgorski očetje, LjZv.; — gesetzt, ernst: zastavni in pametni ljudje, zastavno vedenje, LjZv.; izgovoriti zastavno besedo, Jurč.; tiho, počasno, zastavno stopajo vrste, LjZv.; — 3) Pfand-: Cig., Jan.; Hypothekar-: zastȃvni upnik, zastavna terjatev, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zastopen -pna prid. razumen, pameten, vešč: Glihi vishi ſtury G. Bug s'namy KaKor en saſtopen im. ed. m Arzat ǀ on mlad, na oroshje malu ſaſtopen im. ed. m, ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ Vsy my dobru vejmo, de en saſtopem im. ed. m Arzat hitrei, inu gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom, Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ David je bil en star satopen im. ed. m, inu serzhan vojshak ǀ ta Vuzheni, inu saſtopni im. ed. m dol. Dion skoraj bi bil vumerl od prevelkega zhuda ǀ kar ſim enkrat bral od Eniga Saſtopniga rod. ed. m Dohtaria ǀ satiga volo sbere eniga vuzheniga, inu saſtopniga tož. ed. m ži. Præcepteria ǀ pravio ty ſaſtopni im. mn. m S. Vuzheniki ǀ Vij ſastopni im. mn. m Dohtary, inu Arzati ǀ Sa tiga volo bom druge Ludy ſaſtopne tož. mn. m, inu uzhene uprashal ǀ Bukve Ezechiela Preroka, katere ſturè vuzhene, inu saſtopne tož. mn. m te preproste ludy primer.> Gdu je bil vuzhenejshi, inu sastopnishi im. ed. m Pridigar, kakor glaſs S: Duha ǀ nej bilu, inu tudi nebode na semli zhloveka vuzheneshiga, inu sastopnishiga rod. ed. m, kakor je bil on presež.> danaſs je k' nam prishal ta nar saſtopnishi im. ed. m, inu Modrèſhi Arzat ǀ poshleio klizat tiga ner saſtopnishiga tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ zholnary ſo bily ty ner ſaſtopnishi im. mn. m ǀ ter bi celliga ſvejta vſe te narkunshtnishi, inu ſaſtopnishi tož. mn. m moiſtre poklizali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

život -a m 1. telo: noge ſo ta sadni tal tiga shivota rod. ed. ǀ polovizo shiuota rod. ed. spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu ǀ KAj bò s'vami, kateri ſte debeliga ſhivota rod. ed. ǀ ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki nijh shjvota rod. ed. ǀ kosho s'shivota rod. ed. ſo ijm tergali ǀ bi bilu nuznu nashi dushi, inu shivoti daj. ed. ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh shivot tož. ed. dokler je mlad ǀ per dobrem ſdravij shiveti, lebat, inu ſhivot tož. ed. zartlati ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom shivotu mest. ed. ǀ uſij glidi ſe ſo na nyh shiuotu mest. ed. tresli ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu mest. ed., kulikain dny je v'lejtu ǀ tudi na shivoti mest. ed. veliko bolezhino je pozhutil ǀ hodite po semli s' shivotam or. ed., inu s' ſerzam mislite na nebeſſa 2. življenje: videozh to veliko neuarnost ſvojga shivota rod. ed. ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja proſsit de bi hotel njegovimu shivotu daj. ed. trij ſame dnij odlog dati ǀ sholnerij vagaio nijh shivot tož. ed., de bi li krajlu mogli vſtrezhi ǀ danaſs ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot tož. ed. sa ouze ǀ Kadar bi taushent shivotu rod. mn. bil imel, vse rat, inu volnu sa zhast Chriſtuſavo bi bil sgubil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.