móder1 -dra -o prid. (ọ́)
ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet; tam prevladujejo modri toni; modro morje, nebo; oči ima modre; nebo je postalo črno modro; svetlo modra obleka; temno zelenkasto moder suknjič; moder kot nebo; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● 
ekspr. modri angel policist; publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; pog. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ 
agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

móder2 -dra -o prid., modrêjši tudi módrejši (ọ́)
1. knjiž. sposoben prodorno misliti in ustrezno ravnati; preudaren, pameten: moder človek, svetovalec; moder mož; on je najmodrejši med njimi; modro dekle; iron. tega je krivo tvoje modro vodstvo; moder v govorjenju; modrejši si, kot sem mislil; moder kot Salomon zelo; modrejši si od mene; postal si modrejši in starejši / ekspr. modra pamet / ekspr. dali so ga v šole, da bi postal moder izobražen
 
ekspr. če ga ne poznaš, verjemi, da je modra glava, da ima modro glavo da je pameten človek; spet je za eno izkušnjo modrejši spet si je pridobil izkušnjo
// ki vsebuje, izraža prodorno mišljenje in ustrezno ravnanje: hvaležen mu je bil za modre nauke; njegov nasvet se mu je zdel moder; modra sodba; njegova beseda je vedno modra; modro mnenje / modra politika / modro kmetijstvo
2. nar. resen, zadržan: zakaj si tako moder / moder obraz; modra drža / z modrimi voli je lahko oral sam mirnimi, poslušnimi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Móder -dra m, oseb. i. (ọ́) |slovenski prevajalec in jezikoslovec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

móder1 -dra -o; bolj ~ (ọ́) ~ cvet; biti ves ~ od udarcev
módri -a -o (ọ́) ~ abonma; publ. ~e čelade |vojaška formacija OZN|
módro -ega s, pojm. (ọ́) izvesek v ~em
módrost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

móder2 -dra -o; -êjši -a -e tudi -ejši -a -e (ọ́; ȇ; ọ́) ~ mož; ~ nasvet; z leti postati ~ejši; poud.: biti ~a glava, imeti ~o glavo |biti pameten človek|; preveč ~ |resen, zadržan|
modróst -i ž, pojm. (ọ̑) spoštovati soseda zaradi ~i; poud. biti poln raznovrstne ~i |znanja|; števn., poud. biti nadležen s svojimi ~mi |s spoznanji, pripombami|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

móder1 -dra -o prid.
ki je take barve kot plavica, jasno nebo
SINONIMI:
pog. plav4, knj.izroč. sinji, knj.izroč. višnjev
GLEJ ŠE SINONIM: pomodrel

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024

móder2 -dra -o prid.
GLEJ SINONIM: pameten, preudaren, resen2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024

móder Frazemi s sestavino móder:
bíti módre krví, iméti módro krí, módra knjíga, módra krí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

moder
V VARIANTI IZRAZOV: Jutro je pametnejše od večera

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

mọ́der1 -dra prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

mọ́der2 -dra prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

mǫ́dər 1., módra, adj. blau; mǫ̑drọ nebo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

mǫ́dər 2., -dra, adj. weise, klug; modra glava; modro govoriti; — modro se držati, eine ernste, gescheite Miene machen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

móder tudi móuder -dra -o prid. moder, take barve kot nebo: Kék, moder -a -o AIN 1876, 11; szvekloscsa kak môder plámen szvêti AI 1875, kaz. br. 7; Môdri korin plámen AI 1875, kaz. br. 8; kati môdri plaménje AI 1875, kaz. br. 7; je vnogokrát do moudri 'slákov dobro zbitt KM 1790, 76; Na moudri nebéſzaj KŠ 1754, 250

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

moder1 [mọ́dǝr] pridevnik

moder, razumen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

moder2 [mọ́dǝr] (muder) pridevnik

moder, plav

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

moder pridevnik

PRIMERJAJ: modro

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

moder posamostaljeni pridevnik

PRIMERJAJ: modro

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

moder prid.F24, calida consiliahitra, modra ſveitovanîa; consiliosus, -a, -ummoder; persapiensſylnu moder; saperemoder biti; sapiensmoder, kunṡhtin, ṡaſtopin; scitus, -a, -umṡhlahtin, modir, iṡkuſhen; sententia, -aemodru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt; sententiosus, -a, -umpolhin lépiga modriga govorjenîa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

moder -dra prid. moder, učen, preudaren, pameten: de bi bil moder im. ed. m kakor Salomon ǀ On Viſok, ona niſka, On moder im. ed. m, ona preproſta ǀ Ta modri im. ed. m dol. Bias pak odgovorj ǀ kazha je modra im. ed. ž sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani ǀ ſam S. Duh s'kusi usta tiga modriga rod. ed. m pravi ǀ timu modrimu daj. ed. m Philoſophu je ble dopadla ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri daj. ed. ž Sheni Abigail ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga tož. ed. m ži., inu ſvestiga Generala Iephte ǀ skuſi modro tož. ed. ž regeringo ſvojga Ordna ǀ En drugi je hualil njegovu modru tož. ed. s, inu pregnanu govorjenie ǀ s'tem Modrem or. ed. m porezhem ǀ Sim perſilen s'tem Modrom or. ed. m rezhi ǀ Se Iest zhudem, de tij Modri im. mn. m Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Modri im. mn. m tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam ǀ Kadar ty Modrj im. mn. m ſo to ſvèsdo vgledali ǀ Dobru imè je tulikain shtimanu od teh Modrih rod. mn. ludy ǀ od Krajla Nabukodonoſaria ſtoij piſſanu, kakor on ſam je ſvojm Modrem daj. mn. pravil ǀ Firbzhnu, ali vener nuzhnu meni ſe sdi taiſtu vprashaine, kateru en imeniten Firsht je bil ſvoim Modrom daj. mn. naprje poſtavil ǀ de ſi lih ſe shtimaio ſa Modre tož. mn. m, inu vuzhene ſo norzi ǀ livia ſe je bila nad letem prestrashila, Svejsdarje, inu te Modre tož. mn. m ukupaj poklizala ǀ ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih mest. mn. en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Lete njegove ſajne obedn mej timy Modrimi or. mn. nej ſnal resloshit presež.> Ie proſsu Salomon sa modrust, inu ta nar modreshi im. ed. m postane ǀ katero resnizo je dobru sposnal Salomon ta ner modreishi im. ed. m ǀ danaſs je k' nam prishal ta nar saſtopnishi, inu Modrèſhi im. ed. m Arzat ǀ Ta nar modreshi im. ed. ž je reſniza ǀ pred Bugam je bila ta ner modreishi im. ed. ž ǀ sa te ner modreſhi tož. mn. m bi perſileni my bli yh Spoſnati Modri v nekaj primerih pomeni pisca svetopisemske Knjige modrosti, kar je razvidno iz reference Sap. na robu, npr. sakaj ta Modri im. ed. m dol. pravi (IV, 169) in tiga Modriga tož. ed. m ži. hozhemo bugat, kateri nam ta lepi vuk je puſtil (III, 481).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

moder pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

moder1 [pametni] posam. ♦ P: 3 (DJ 1575, DPr 1580, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

moder2 [pameten] prid. ♦ P: 37 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

moder

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

moderˈmuːdėr -dra -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

moder modra samostalnik moškega spola
zemljevid
mùəđəʀ
životec zroblačilo
ˈto sa ƀˈlẹ táːče čìːkl’e, đə sa mẹ̀ːl mùəđəʀ cùəle
PRIMERJAJ: meder, nedrc

čŕno-móder -dra -o (ŕ-ọ́) ~ pas

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ne moder gl. nemoder ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

posvetnu moder gl. moder itd., posvetno ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Število zadetkov: 29