bel -a -o (bel, bejl) pridevnik
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: bel
1.1 ki je moralno čist
1.2 ki vzbuja spoštovanje
2. ki je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: bel
2.1 ki ima zaradi zrelosti svetlo barvo
2.2 v zvezi z lasje svetlo siv
2.3 v zvezi z dan poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
TERMINOLOGIJA: beli vinar
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blazniti se -im se nedovršni glagol
1. nedov. in dov., kdo; na kom, nad kom delati/narediti kaj moralno slabega; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati se, pohujšati se
2. kdo; na čem, nad kom/čim imeti (in izražati) slabo, napačno mnenje o kom ali o čem; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
3. kdo; v čem delati napake; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
FREKVENCA: 29 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čast1 -i samostalnik ženskega spola
1. občutek velike etične, moralne vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: čast, ponos
1.1 ustaljeno dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; SODOBNA USTREZNICA: ugled, dobro ime
1.2 spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: nedolžnost
2. splošno priznanje (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: spoštovanje, slava
2.1 izraz velike oblasti, moči; SODOBNA USTREZNICA: mogočnost, veličastvo
3. navadno mn. služba, položaj ali naslov, ki vzbuja poseben ugled, čast in spoštovanje
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
časten -tna -o (častan, časten, česten*) pridevnik
1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: časten
1.2 ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu; SODOBNA USTREZNICA: pošten, zmeren
2. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
2.1 ki komu izraža veliko priznanje, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: slavilen
3. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
4. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: 125 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
častit -a -o (častit, čestit) pridevnik
1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je vreden časti, spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častivreden
2. versko ki se mu izkazuje (božja) naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
3. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
4. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
5. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
častito (častitu, čestitu, čestito) prislov
1. v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: častno
2. s pozitivnim odnosom do koga/česa zaradi njegove (moralno utemeljene) veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštljivo
3. v velikih razsežnostih; SODOBNA USTREZNICA: obilno
FREKVENCA: 60 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
častni -ega posamostaljeno
1. komur se izkazuje zelo pozitiven odnos zaradi njegove (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: častivredni, spoštovani
2. kar je namenjeno počastitvi koga; SODOBNA USTREZNICA: častno
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
častno (častnu, častno, čestnu) prislov
1. v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pošteno
2. s pozitivnim odnosom do koga/česa zaradi njegove (moralno utemeljene) veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštljivo
3. takó, da vzbuja pozornost, občudovanje zaradi velike pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: veličastno
FREKVENCA: 28 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čednost -i (čednost, čednust) samostalnik ženskega spola
1. moralno, značajsko pozitivna lastnost; SODOBNA USTREZNICA: krepost
1.1 ravnanje v skladu z družbenimi pravili; SODOBNA USTREZNICA: vljudnost
2. lastnost, značilnost čednega; SODOBNA USTREZNICA: čednost
FREKVENCA: 14 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čist [čȉst] pridevnik
- čist
- moralno čist, čednosten
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čisti -ega posamostaljeno
1. navadno v krščanstvu kdor je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čisti
1.1 kar je moralno pozitivno; SODOBNA USTREZNICA: čisto
2. v judovstvu kdor izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čisti
2.1 kar je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. kar je ohranjeno v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
FREKVENCA: 33 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
disputirati -am (disputirati, dišputirati) nedovršni glagol
1. kdo; od koga/česa, (iz česa), kaj, s kom izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni; SODOBNA USTREZNICA: razpravljati
1.1 kdo; od česa izmenjavati mnenja o kakem vprašanju v obliki disputa; SODOBNA USTREZNICA: disputirati
1.2 kdo; od česa, kaj obravnavati kako intelektualno ali moralno vprašanje z različnih vidikov v mislih ali pisani besedi
1.3 kdo; od česa, kaj, s kom izmenjavati mnenja sploh
1.4 kdo; od česa, s kom ostro izmenjavati mnenja; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
2. kdo; zoper koga izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
FREKVENCA: 58 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, dati/dajati komu dobre besede, hoditi po dobrem potu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobri -ega posamostaljeno
1. kdor ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobri
2. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 v zvezi (komu) k dobremu v korist, prid komu; SODOBNA USTREZNICA: v dobro
2.3 v zvezi imeti/vzeti/gorivzeti/držati za dobro ne pripisovati/pripisati slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni; SODOBNA USTREZNICA: imeti za dobro, vzeti za dobro
3. v zvezi dobro vzdati/vzdajati/zdati ob srečanju s kom z besedami, kretnjo, mimiko izraziti/izražati spoštovanje, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: pozdraviti, pozdravljati
FREKVENCA: približno 2100 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: hoditi po dobrim
TERMINOLOGIJA: drevo spoznanja/vedenja/znanja dobrega ino hudega
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dolijemljenje -a (dolijemlene) samostalnik srednjega spola
izgubljanje pozitivno vrednotenih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: (moralno) propadanje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dolipadati -am nedovršni glagol
1. kaj; iz česa, od česa, na kaj po zraku pomikati se navzdol; SODOBNA USTREZNICA: padati
1.1 zaradi lastne moči
1.2 zaradi izgube, oslabitve vezi
2. kdo/kaj zaradi telesne, duševne prizadetosti prihajati iz pokončnega položaja v ležečega; SODOBNA USTREZNICA: padati
3. kdo; (k čemu, na kaj, pred kom) spuščati se iz pokončnega položaja na tla v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: padati
4. kdo prenehavati izpolnjevati obveznosti, norme kake skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: odpadati
5. kdo prihajati v moralno oporečno versko stanje; SODOBNA USTREZNICA: padati
FREKVENCA: 27 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dòli zepràti ~ zeperém dov. oprati, postati moralno čist: okrſzti ſze i zeperi doli grejhe tvoje KŠ 1771, 412
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
držan -a -o (držan, držen) deležnik
1. za koga/kaj izraža, da so osebku pripisane določene lastnosti, značilnosti
2. s prisl. določilom načina ki se mu izkazuje določen odnos; SODOBNA USTREZNICA: obravnavan
2.1 navadno v zvezi dobro/visoko držan ki se mu izkazuje zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
3. ki neprostovoljno ostaja na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: pridržan
3.1 ki mu je onemogočeno opravljati svojo funkcijo
4. ki se dela, izvaja; SODOBNA USTREZNICA: opravljan
4.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža, da je uresničeno dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik
5. ki je zahtevan, obvezujoč in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
6. ki je obljubljen, napovedan in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 29 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
duhoven2 -vna -o (duhovn, duhon) pridevnik
1. ki se nanaša na nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duševni, duhovni
1.1 ki ni čustveno, moralno ali spoznavno vezan na snovni, otipljivi svet; SODOBNA USTREZNICA: duhoven, poduhovljen
1.2 ki se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovni
1.3 ki se nanaša na ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prispodobni, metaforični
2. ki je verskega, moralnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: verski
2.1 ki se nanaša na versko življenje; SODOBNA USTREZNICA: verski
3. ki je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi; SODOBNA USTREZNICA: verski
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih
TERMINOLOGIJA: duhovne postave/pravde
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
duhovni -ega posamostaljeno
1. versko posvečena oseba, ki opravlja verske obrede ter povezuje vernike med seboj in z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: duhovnik
1.1 kdor ni čustveno, moralno ali spoznavno vezan na snovni, otipljivi svet; SODOBNA USTREZNICA: duhovni
2. kar se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovno
3. kar je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi
FREKVENCA: 64 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
duhovski1 -ega (duhovski, duhavski) posamostaljeno
1. versko posvečena oseba, ki opravlja verske obrede ter povezuje vernike med seboj in z Bogom
1.1 kdor ni čustveno, moralno ali spoznavno vezan na snovni, otipljivi svet; SODOBNA USTREZNICA: duhovni
2. kar se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovno
FREKVENCA: 25 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
madežan -a prid. 1. umazan: aku vy eno lepo suknio nepoſtavite veno madeshano tož. ed. ž skrinio 2. moralno omadeževan, oskrunjen: variteſe Nem. Nem. de nebote perſtopili s' madeshano or. ed. ž dusho k' ſvetimu obhailu (V, 223) Varjetno nastalo po absorpciji iz → umadežan.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
nagibálọ, n. moralno n., die moralische Triebfeder, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
opadjenjé tudi opadnjenjé in opadnenjé -á s padec, moralno slabo dejanje: vdvojnoſzt opádjenyé KŠ 1754, 176; po opádnyenyi pa jáko porüseno vö dáo KŠ 1754, 6a; Zrok toga je naſſi prvi roditelov vgrejh opádnenjé KŠ 1754, 124; vIzraeli bode Vnougim na opádnenyé BKM 1789, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
opádnoti -em dov.
1. pasti, storiti moralno slabo dejanje: Naj ne opádnem proſzim te SŠ 1796, 120; I opádne ji szrdce KAJ 1870, 19; pren. Ta dusna vêſzt neopádne BRM 1823, 273
2. izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: Dönok ne opádnem vu dvoinoſzt SM 1747, 73; Dönok ne opádnem vu dvojnoſzt BKM 1789, 166; V-dvojnoſzt ne opádnem SŠ 1796, 60; csi vsaloſzt opádnes SM 1747, 89; Csi v'zaloſzt opádnes BKM 1789, 183; Da v-bátrivnoſzt neopá(dne)te BRM 1823, 226; Vu velikoj 'zaloſzti vu dvojnoſzt bi 'ze opao BKM 1789, 289; V-obláſzt te ſzmrti ſzam opao SŠ 1796, 155
3. zadeti: ako na nyé glih ſzmertne opadneio kastige SM 1747, 87
4. odpasti: I, kak gingav liszt opádne KAJ 1848, 242
5. upasti, znižati se: i po csáſzi je tak opádnola voda KM 1796, 12
6. poklekniti: Ino na licze pred nyim opadnimo BKM 1789, 301
opádnjeni -a -o
1. odpadel: i z-szvojim opádnyenim lisztjem szo jo notrizagrnole KAJ 1870, 101
2. padel, ki je storil moralno slabo dejanje: Opádnyeni od vöre mocſen potrdnik BKM 1789, 148; Opádnyene zdigne gori BKM 1789, 357; Da opádnyene gori zdignes BKM 1789, 348
1. pasti, storiti moralno slabo dejanje: Naj ne opádnem proſzim te SŠ 1796, 120; I opádne ji szrdce KAJ 1870, 19; pren. Ta dusna vêſzt neopádne BRM 1823, 273
2. izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: Dönok ne opádnem vu dvoinoſzt SM 1747, 73; Dönok ne opádnem vu dvojnoſzt BKM 1789, 166; V-dvojnoſzt ne opádnem SŠ 1796, 60; csi vsaloſzt opádnes SM 1747, 89; Csi v'zaloſzt opádnes BKM 1789, 183; Da v-bátrivnoſzt neopá(dne)te BRM 1823, 226; Vu velikoj 'zaloſzti vu dvojnoſzt bi 'ze opao BKM 1789, 289; V-obláſzt te ſzmrti ſzam opao SŠ 1796, 155
3. zadeti: ako na nyé glih ſzmertne opadneio kastige SM 1747, 87
4. odpasti: I, kak gingav liszt opádne KAJ 1848, 242
5. upasti, znižati se: i po csáſzi je tak opádnola voda KM 1796, 12
6. poklekniti: Ino na licze pred nyim opadnimo BKM 1789, 301
opádnjeni -a -o
1. odpadel: i z-szvojim opádnyenim lisztjem szo jo notrizagrnole KAJ 1870, 101
2. padel, ki je storil moralno slabo dejanje: Opádnyeni od vöre mocſen potrdnik BKM 1789, 148; Opádnyene zdigne gori BKM 1789, 357; Da opádnyene gori zdignes BKM 1789, 348
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
opásti opádnem dov.
1. pasti, storiti moralno slabo dejanje: ali gda glih ſchem opaſzti, Jesus na pomocs pridi mi SM 1747, 68; Ali nedáj mi opáſzti BKM 1789, 212
2. izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: Vobláſzt te ſzmrti ſzam opao BKM 1789, 426
1. pasti, storiti moralno slabo dejanje: ali gda glih ſchem opaſzti, Jesus na pomocs pridi mi SM 1747, 68; Ali nedáj mi opáſzti BKM 1789, 212
2. izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: Vobláſzt te ſzmrti ſzam opao BKM 1789, 426
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
osnájžiti tudi osnážiti -im dov.
1. očistiti: Farizes ſzlejpi! oſznáj'zi prvle znotrejsnye pehára KŠ 1771, 77; pred pragom szi obütelo osznáj'si KOJ 1845, 25; zemlou oſznáj'zo KŠ 1754, 94; Tá pridôči je pervle svojo obütel od blata osnajžo BJ 1886, 23; one divojke i oſznájzile ſzo lampaſe ſzvoje KŠ 1771, 84; pren. Vöro ſzvojim 'sitkom dobro naj oſznáj'si SŠ 1796, 23
2. olepšati, okrasiti: Eto czérkev je dála od znoutra i zvüna osznáj'siti KOJ 1914, 153; Jezus! osznáj'zi me Zmodrousztyov KŠ 1754, 247; Nyive oſzná'zis k-nasoj dobroj vôli BRM 1823, 433
osnájžiti se -im se doseči moralno sprostitev: I rad bi ſze vtvojoj krvi Oſznaj'zo KŠ 1754, 256
osnájženi -a -o
1. očiščen, moralno sproščen: Dáj mi i poniznoszt, Tak bodem zadoszta Etak osznáj'zen ja KŠ 1754, 247; Szpráve vöre ſzádom da oſznáj'zen bom BKM 1789, 363
2. olepšan, okrašen: od czérkvi, ka je zlejpim kaményem i zdármi oſznáj'zena, ercsé KŠ 1771, 241; ſzvéto meſzto, liki zárocsniczo oſznáj'zeno mou'zi ſzvojemi KŠ 1771, 804; Ár je dobre 'sené, delo oſznáj'seno SIZ 1807, 34
1. očistiti: Farizes ſzlejpi! oſznáj'zi prvle znotrejsnye pehára KŠ 1771, 77; pred pragom szi obütelo osznáj'si KOJ 1845, 25; zemlou oſznáj'zo KŠ 1754, 94; Tá pridôči je pervle svojo obütel od blata osnajžo BJ 1886, 23; one divojke i oſznájzile ſzo lampaſe ſzvoje KŠ 1771, 84; pren. Vöro ſzvojim 'sitkom dobro naj oſznáj'si SŠ 1796, 23
2. olepšati, okrasiti: Eto czérkev je dála od znoutra i zvüna osznáj'siti KOJ 1914, 153; Jezus! osznáj'zi me Zmodrousztyov KŠ 1754, 247; Nyive oſzná'zis k-nasoj dobroj vôli BRM 1823, 433
osnájžiti se -im se doseči moralno sprostitev: I rad bi ſze vtvojoj krvi Oſznaj'zo KŠ 1754, 256
osnájženi -a -o
1. očiščen, moralno sproščen: Dáj mi i poniznoszt, Tak bodem zadoszta Etak osznáj'zen ja KŠ 1754, 247; Szpráve vöre ſzádom da oſznáj'zen bom BKM 1789, 363
2. olepšan, okrašen: od czérkvi, ka je zlejpim kaményem i zdármi oſznáj'zena, ercsé KŠ 1771, 241; ſzvéto meſzto, liki zárocsniczo oſznáj'zeno mou'zi ſzvojemi KŠ 1771, 804; Ár je dobre 'sené, delo oſznáj'seno SIZ 1807, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
spádnoti spádnem dov.
1. pasti, zaradi izgube ravnotežja, premikanja po zraku priti kam: obá vjamo ſzpádneta KŠ 1771, 50; Teda zacsnete žraviti brigom: ſzpadnite na náſz KŠ 1771, 252; i csi bi ſzpádnola vSzobotto vu jamo [ovca] KŠ 1771, 38; ſzpadno ſzam molit pred nogé angyela KŠ 1771, 807; ſzpadno je medtejmtoga vu edno jamo KM 1790, 20; nyemi je goula szábla z-rouk szpádnila KOJ 1848, 15; Žveplenica je vu slamo spádnola BJ 1886, 9; Stero je pa vto dobro zemlou ſzpadnolo KŠ 1754, 27; názdrt ſzo sli i ſzpadnoli ſzo na zemlo KŠ 1771, 325
2. vreči se: Jaſz Ivan ſzpadno ſzem pred nogé nyegove KŠ 1754, 150; I ſzpadno je na obráſz pred nogé nyegove KŠ 1771, 229
3. podreti se, razpasti: i hi'za na hi'zo ſzpádne KŠ 1771, 207; Po vori je zidina Jerichova ſzpádnola KŠ 1771, 693
4. biti ubit v boju: i szpadnolo ji je eden dén tri dvajſzetijezero KŠ 1771, 509; ka je vnogo Franczúzov szpadnilo KOJ 1848, 120; Pri ednoj táksoj priliki je 1200 törkov szpadnolo AIP 1876, br. 1, 3
5. iziti se, končati se: ka bajajo lidjé, ka nyim vſze dobro ſzpádne KM 1790, 46; Jáko teško nam spádne se razločiti od onoga, koga smo radi meli BJ 1886, 27; Rávno je nyój v-pamet spadnolo keliko dobra so že nyój roditelje včinili BJ 1886, 12; pſzüvanya pſzüvajoucsi tebé ſzo na mé ſzpadnola KŠ 1771, 481
6. spadati, uvrstiti se: Po eto dácso ne szpádnejo: orszácske nyivnepoti AI 1875, br. 1, 5; Tak szo 'selezni i szalaszki Szlovenje tudi v Prvinovo der'sánye szpadnoli KOJ 1914, 99; nai od ſzvoiega pred-szé vzetyá vkrai ſzpadneio ABC 1725, A7b
7. priti v stanje, biti deležen stanja, kot ga določa samostalnik: I dejva vbremen ſzpádne BKM 1789, 6; Gdare je cslovek lacsen, vsze nyemi técsno szpádne KAJ 1870, 44; da je zacsuo neszrecso, vjocs szpadno AIP 1876, br. 11, 3; Anni je bole spadnolo to ménse jaboko KAJ 1870, 18; Záto v-dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nedaj nam v-grêhe ſzpádnoti BRM 1823, 2; mre'ze polecsene, csi vnyé ſzpádnem KŠ 1754, 177; Teda ponávlam 'zaloszti, I ſzpádnem vglobse blato BKM 1789, 14; Csi glih kris ſzpádne gouſzto krat na mene SM 1747, 78; Z-ſatanom vſzramouto ſzpádne KŠ 1754, 271; Da hüd’ ſzen na náſz ne ſzpádne KM 1783, 225; Razklácsi sze, doli sze vr'ze, i szpádne po szili nyegovoj vszáki nevolák TA 1848, 8; Da vpeklénſzki ogen ne ſzpádnemo KŠ 1754, 117; V vraj'ze mre'ze ne ſzpádnemo BKM 1789, 4; Naj vu dvojnoſzt potom ne ſzpádnemo SŠ 1796, 8; Ki pa ſcséjo obogatiti, ſzpádnejo vu ſzküsávanye KŠ 1771, 642; ár ovak na nász szpádnejo one kárajoucse recsi KOJ 1833, X; Vu neſzrecsi v dvojnoſzt ne ſzpadni KM 1790, 16; Naj jasz vu dvojnoszt ne ſzpádnem KŠ 1754, 255; gda ſze toga hudoga li záto ogiblemo, naj vkastigo ne ſzpádnemo KŠ 1754, 14; gda bi globoki ſzen na nyega ſzpadno KŠ 1771, 404; Vpekeo bi ſzpadno BKM 1789, 29; greiha volj, ſterie od greisnoga Ádama nanáz ſzpadno TF 1715, 19; ſzpadno je Düh ſzvéti na vſze KŠ 1771, 375; grejhov, csi je v-nike pred Krſztom ſzpadno KMK 1780, 58; Sz. Düjh je ſzpadno na vſze KM 1796, 123; Oh keliko ji je na ſzkvárjenye vekivecsno ſzpadnolo KM 1783, 5; Po prvom Ádami, Vſzi ſzmo vgrejh ſzpali BKM 1789, 104; zmiloſcse ſzte ſzpadnoli KŠ 1771, 567; ali ſzo pa ſz-tejla ſzlecseni prejk na vekivecsnoszt ſzpadnoli KM 1783, 103
spadnejóuči -a -e padajoč: vido ſzam Satana, liki bliſzkanyczo, znebéſz ſzpádnejoucsega KŠ 1771, 203
spadévši -a -e pripadajoč, ustrezen: Vu okroglini na edno leto szpadévsega pôva szrêdnya cêna sze vözracsuna AI 1875, br. 2, 3
spàdnovši -a -e ko je padel: i tak ſzpadnovſi na obráz molo bode Bogá KŠ 1771, 519; pren. na tou prekléto bloudnoſzt ſzpadnovsi po Simon Máguſi KŠ 1771, 725
spádnjeni -a -o
1. padel, moralno slab: Ár ſzem Vmrſzke grejhe ſzpádnyen BKM 1789, 191; ſzkvárjenye toga vu greih zpádnyenoga Csloveka SM 1747, 7; ſto ſze vidi tebi bli'zesnyi biti toga ſzpádnyenoga med razbojnike KŠ 1771, 205; Efe'zánczov meſzto ſzlu'zi od Jupitera ſzpádnyenoj Bogiczi Diáni KŠ 1771, 403; Tebi boidi Dika, kai ſzi ſze ti nad tim nevolnim ſzpádnyenim Cslovekom zopet ſzmiluval SM 1747, 51
2. zapadel: na dén nôvoga leta szpádnyeni sznêg hi'ze, vulice zbelim prtom pokrio AIP 1876, br. 1, 8
spádnjeni -a -o sam. padli: nad timi ſzpádnyenimi iſztina trdnoſzt KŠ 1771, 473
1. pasti, zaradi izgube ravnotežja, premikanja po zraku priti kam: obá vjamo ſzpádneta KŠ 1771, 50; Teda zacsnete žraviti brigom: ſzpadnite na náſz KŠ 1771, 252; i csi bi ſzpádnola vSzobotto vu jamo [ovca] KŠ 1771, 38; ſzpadno ſzam molit pred nogé angyela KŠ 1771, 807; ſzpadno je medtejmtoga vu edno jamo KM 1790, 20; nyemi je goula szábla z-rouk szpádnila KOJ 1848, 15; Žveplenica je vu slamo spádnola BJ 1886, 9; Stero je pa vto dobro zemlou ſzpadnolo KŠ 1754, 27; názdrt ſzo sli i ſzpadnoli ſzo na zemlo KŠ 1771, 325
2. vreči se: Jaſz Ivan ſzpadno ſzem pred nogé nyegove KŠ 1754, 150; I ſzpadno je na obráſz pred nogé nyegove KŠ 1771, 229
3. podreti se, razpasti: i hi'za na hi'zo ſzpádne KŠ 1771, 207; Po vori je zidina Jerichova ſzpádnola KŠ 1771, 693
4. biti ubit v boju: i szpadnolo ji je eden dén tri dvajſzetijezero KŠ 1771, 509; ka je vnogo Franczúzov szpadnilo KOJ 1848, 120; Pri ednoj táksoj priliki je 1200 törkov szpadnolo AIP 1876, br. 1, 3
5. iziti se, končati se: ka bajajo lidjé, ka nyim vſze dobro ſzpádne KM 1790, 46; Jáko teško nam spádne se razločiti od onoga, koga smo radi meli BJ 1886, 27; Rávno je nyój v-pamet spadnolo keliko dobra so že nyój roditelje včinili BJ 1886, 12; pſzüvanya pſzüvajoucsi tebé ſzo na mé ſzpadnola KŠ 1771, 481
6. spadati, uvrstiti se: Po eto dácso ne szpádnejo: orszácske nyivnepoti AI 1875, br. 1, 5; Tak szo 'selezni i szalaszki Szlovenje tudi v Prvinovo der'sánye szpadnoli KOJ 1914, 99; nai od ſzvoiega pred-szé vzetyá vkrai ſzpadneio ABC 1725, A7b
7. priti v stanje, biti deležen stanja, kot ga določa samostalnik: I dejva vbremen ſzpádne BKM 1789, 6; Gdare je cslovek lacsen, vsze nyemi técsno szpádne KAJ 1870, 44; da je zacsuo neszrecso, vjocs szpadno AIP 1876, br. 11, 3; Anni je bole spadnolo to ménse jaboko KAJ 1870, 18; Záto v-dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nedaj nam v-grêhe ſzpádnoti BRM 1823, 2; mre'ze polecsene, csi vnyé ſzpádnem KŠ 1754, 177; Teda ponávlam 'zaloszti, I ſzpádnem vglobse blato BKM 1789, 14; Csi glih kris ſzpádne gouſzto krat na mene SM 1747, 78; Z-ſatanom vſzramouto ſzpádne KŠ 1754, 271; Da hüd’ ſzen na náſz ne ſzpádne KM 1783, 225; Razklácsi sze, doli sze vr'ze, i szpádne po szili nyegovoj vszáki nevolák TA 1848, 8; Da vpeklénſzki ogen ne ſzpádnemo KŠ 1754, 117; V vraj'ze mre'ze ne ſzpádnemo BKM 1789, 4; Naj vu dvojnoſzt potom ne ſzpádnemo SŠ 1796, 8; Ki pa ſcséjo obogatiti, ſzpádnejo vu ſzküsávanye KŠ 1771, 642; ár ovak na nász szpádnejo one kárajoucse recsi KOJ 1833, X; Vu neſzrecsi v dvojnoſzt ne ſzpadni KM 1790, 16; Naj jasz vu dvojnoszt ne ſzpádnem KŠ 1754, 255; gda ſze toga hudoga li záto ogiblemo, naj vkastigo ne ſzpádnemo KŠ 1754, 14; gda bi globoki ſzen na nyega ſzpadno KŠ 1771, 404; Vpekeo bi ſzpadno BKM 1789, 29; greiha volj, ſterie od greisnoga Ádama nanáz ſzpadno TF 1715, 19; ſzpadno je Düh ſzvéti na vſze KŠ 1771, 375; grejhov, csi je v-nike pred Krſztom ſzpadno KMK 1780, 58; Sz. Düjh je ſzpadno na vſze KM 1796, 123; Oh keliko ji je na ſzkvárjenye vekivecsno ſzpadnolo KM 1783, 5; Po prvom Ádami, Vſzi ſzmo vgrejh ſzpali BKM 1789, 104; zmiloſcse ſzte ſzpadnoli KŠ 1771, 567; ali ſzo pa ſz-tejla ſzlecseni prejk na vekivecsnoszt ſzpadnoli KM 1783, 103
spadnejóuči -a -e padajoč: vido ſzam Satana, liki bliſzkanyczo, znebéſz ſzpádnejoucsega KŠ 1771, 203
spadévši -a -e pripadajoč, ustrezen: Vu okroglini na edno leto szpadévsega pôva szrêdnya cêna sze vözracsuna AI 1875, br. 2, 3
spàdnovši -a -e ko je padel: i tak ſzpadnovſi na obráz molo bode Bogá KŠ 1771, 519; pren. na tou prekléto bloudnoſzt ſzpadnovsi po Simon Máguſi KŠ 1771, 725
spádnjeni -a -o
1. padel, moralno slab: Ár ſzem Vmrſzke grejhe ſzpádnyen BKM 1789, 191; ſzkvárjenye toga vu greih zpádnyenoga Csloveka SM 1747, 7; ſto ſze vidi tebi bli'zesnyi biti toga ſzpádnyenoga med razbojnike KŠ 1771, 205; Efe'zánczov meſzto ſzlu'zi od Jupitera ſzpádnyenoj Bogiczi Diáni KŠ 1771, 403; Tebi boidi Dika, kai ſzi ſze ti nad tim nevolnim ſzpádnyenim Cslovekom zopet ſzmiluval SM 1747, 51
2. zapadel: na dén nôvoga leta szpádnyeni sznêg hi'ze, vulice zbelim prtom pokrio AIP 1876, br. 1, 8
spádnjeni -a -o sam. padli: nad timi ſzpádnyenimi iſztina trdnoſzt KŠ 1771, 473
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
spreobrnjen [spreobŕnjen
] pridevnik
] pridevniksprevržen, pokvarjen, tj. moralno spremenjen na slabše
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
studen [stúdǝn] pridevnik
čist, čednosten, moralno neoporečen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
umadežan -a prid. 1. umazan, zamazan: Ta pushtob B, Brumnost je prevezh vmadeshen im. ed. m ǀ de bi bily vmadesheni im. mn. m kakor kotili, v'katerih shivini kuhate 2. moralno omadeževan, oskrunjen: ta katiri je vmadeshan im. ed. m s' naglaunem greham ǀ je bil taku umadeshan im. ed. m, inu oſtunden, ratal ǀ Koku vumadeshan im. ed. m, inu negnuſen Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ duſha bò vmadeſhena im. ed. ž ǀ poſsoda vashiga serza je umadeshena im. ed. ž, inu negnusna ǀ de Siglih leta s. Diuiza pride od Adamaviga roda, vener nej v'madeshana im. ed. ž Kakor vsi ti drugi Admavi otrozij ǀ szhisti kar je umadesheniga rod. ed. s ǀ KjeKaj Kar vmadeſhenigaje rod. ed. s+ nepride ǀ oprati ſvojo umadesheno tož. ed. ž dusho per ſtudenizu te S. pakure ǀ aku tuojo dusho negnusno, inu vumadesheno tož. ed. ž imash ǀ veliku minie imate poſtavit S. Rus. T. v' vasho umadeshano tož. ed. ž dusho ǀ jest imam umadeſhano tož. ed. ž duſho ǀ De bi tvojo vmadesheno tož. ed. ž dusho ozhiſtil ǀ Operij tuojo umadeshno tož. ed. ž dusho ǀ de bi s'ſolsamy vaſhe vmadeſhene tož. mn. ž duſhe oprali s'Kusi post Zapisi z -en(-) sicer lahko kažejo na izpeljavo iz umadežiti, prim. pri Kastelec-Vorencu vmadeṡhiti ‛contemerare, maculare’, vendar se zdi bolj verjetno, da odsevajo palatalno izreko nenaglašenega a za palatalom; → madežan.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.