kmìčen -čna -o prid. temen, mračen: odhájas Notri vu kmicſni grob za náſz BKM 1789, 88; kako na ſzvetloſzt, (ſzveicso) stera vu kmécsnom meſzti ſzveiti SM 1747, 25; i vu kmicsnom grobi moje SM 1747, 78; Le'zo bom vgrobi kmicsnom BKM 1789, 315; Szvetloſzt ſzi ſztvouro vkmicsnoj globocsini BKM 1789, 154; hisice szo za prebivanye znoutra cserne i kmicsne kak noucs KOJ 1845, 39; pren. Nego i vdühovnom je kmitsen nas rázum KŠ 1754, 124; On [razum] je hüdi, kmicsen i ſzlejpi v dühovnom dugovanyi KŠ 1754, 71; czejlo tejlo tvoje kmicsno bode KŠ 1771, 19; Sötét, kmicsen -a -o AIN 1876, 11; ono varje vu krili Nász na 'zitka kmicsni potáj KAJ 1848, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
mračan pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
mračan gl. mračen ♦ P: 3 (DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
mráčən, -čna, adj. 1) dämmerig, dunkel; mračno je; düster, trüb; mračno vreme; — mračne misli, mračen obraz, nk.; — 2) mračen človek: kdor ne vidi več po solnčnem zahodu, nachtblind, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
mračljìv, -íva, adj.,
Mur., pogl. mračen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.