baláden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na balado: baladna snov;
baladno pesništvo // knjiž. grozljiv, mračen: baladna grozotnost; baladno razpoloženje / baladno izražanje zgoščeno, jedrnatobaládno prisl.:
baladno mračni ton drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dremôten -tna -o prid. (ó) 1. ki čuti željo, potrebo po spanju: dremoten bolnik;
bil je zelo dremoten / dremoten pogled; pren., knjiž. dremotne misli // knjiž. ki povzroča željo, potrebo po spanju: čemeren in dremoten dan; dremotna uspavanka; dremotno šumenje gozdov 2. knjiž. mračen, temačen: dremoten gozd;
v dremotni kavarni je bilo samo še nekaj gostov / dremotna svetloba dremôtno prisl.:
svetilka je dremotno gorela; dremotno pripovedovati; dremotno razsvetljeno mesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dremôtičen in dremótičen -čna -o prid. (ó; ọ̄) 1. nanašajoč se na dremotico: bil je še ves dremotičen / dremotična otopelost 2. zastar. mračen, temačen: dremotične sence
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen,
bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
bíti têmeljni kámen [čésa],
bíti vógelni kámen [čésa[,
iméti kámen namésto srcá,
kámen modrósti,
kámen na kámen,
kámen na kámnu ni ostál,
kámen se je odválil od srcá kómu,
kámen spotíke,
[kot] kámen na sŕcu,
kot kámen težíti kóga kjé,
kot kámen v želódcu,
kot [mlínski] kámen okoli vratú,
kot [mlínski] kámen okrog vratú,
kot [mlínski] kámen za vrátom,
ležáti kómu kot kámen na sŕcu,
pádati kot kámen,
pásti kot kámen,
plávati kot kámen,
položíti têmeljni kámen,
postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
postáti vógelni kámen [čésa[,
postáviti têmeljni kámen,
poznáti vsák kámen,
preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
sípati zláta kámena v koríto,
têmeljni kámen [čésa],
têžek kot kámen,
tŕd kàkor kámen,
tŕd kot kámen,
tŕden kàkor kámen kóst,
tŕden kot kámen kóst,
vógelni kámen [čésa],
zadéla je kôsa ob kámen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kmìčen -čna -o prid. temen, mračen: odhájas Notri vu kmicſni grob za náſz BKM 1789, 88; kako na ſzvetloſzt, (ſzveicso) stera vu kmécsnom meſzti ſzveiti SM 1747, 25; i vu kmicsnom grobi moje SM 1747, 78; Le'zo bom vgrobi kmicsnom BKM 1789, 315; Szvetloſzt ſzi ſztvouro vkmicsnoj globocsini BKM 1789, 154; hisice szo za prebivanye znoutra cserne i kmicsne kak noucs KOJ 1845, 39; pren. Nego i vdühovnom je kmitsen nas rázum KŠ 1754, 124; On [razum] je hüdi, kmicsen i ſzlejpi v dühovnom dugovanyi KŠ 1754, 71; czejlo tejlo tvoje kmicsno bode KŠ 1771, 19; Sötét, kmicsen -a -o AIN 1876, 11; ono varje vu krili Nász na 'zitka kmicsni potáj KAJ 1848, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
krẹ̑g -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mežàv -áva -o [məžav- in mežav-] prid. (ȁ á) 1. ki gleda z napol zaprtimi očmi: mežav človek 2. knjiž. oblačen, mračen: mežav dan;
vreme je bilo mežavo;
pren. prevzelo ga je mežavo čustvo // medel, nejasen, neizrazit: mežava svetloba / na vogalu je brlela mežava svetilka / vzhajalo je mežavo sonce mežávo prisl.:
mežavo gledati; mesec je mežavo posvetil skozi gosto meglo / v povedni rabi zunaj je bilo mežavo in dež je rosil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mísel Frazemi s sestavino mísel:
čŕne mísli,
híter kot mísel,
hítro kot mísel,
mráčne mísli,
vdájati se čŕnim míslim
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mižàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. oblačen, mračen: mižav jesenski dan;
vreme je bilo mižavo // medel, nejasen, neizrazit: mižava svetloba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
moren
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mọ̑rje -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mračan pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mračan gl. mračen ♦ P: 3 (DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mráčen -čna -o stil. -ó prid., mráčnejši in mračnêjši (á ā) 1. v katerem je vidljivost zmanjšana: mračen gozd, prostor;
mračna klet, soba, ulica;
dolina je postajala mračna;
mračno brezno / iti po mračnih stopnicah / zreti v mračen večer; mračna noč // ki je temnih barv ali v senci: obrisi predmetov postajajo mračnejši; gore so bile mračne; mračno polje // ekspr. ki je brez močnega sijaja, svetlobe: mračna luč, svetloba 2. ekspr. negativno, neugodno razpoložen: mračen človek;
kaj si tako mračen;
iz dneva v dan je postajal mračnejši;
mračni in molčeči so sedeli za mizo // ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: vprašati z mračnim glasom; njegov obraz je postajal vedno mračnejši / pesn. mračno čelo / mračen značaj; pren. mračno poslopje // ki prikazuje kaj z negativne, neugodne strani: pisatelj rad uporablja mračne motive; mračna pesem o čem / mračne statistike o nesrečah 3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: imeti mračno mladost;
njegova mračna usoda / preženi mračne misli; obhajajo ga mračne slutnje // ki vsebuje, izraža hudobijo, zlobo: kovati mračne naklepe // zelo negativen: v tej aferi so bile na delu neke mračne sile // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: mračen obup; mračna otožnost, žalost; mračna zloba 4. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: tam vladajo mračne sile / mračni časi; mračne razmere / mračno nazadnjaštvo / mračni srednji vek 5. ekspr. časovno zelo odmaknjen (v neznano preteklost): pred mračnimi tisočletji
● ekspr. mračni bogovi človeku sovražni; ekspr. prikazovati, slikati kaj v mračnih barvah negativno
♦ zool. mračni termit termit, ki živi v lesu ali zemlji, Reticulotermes lucifugusmráčno tudi mračnó prisl.:
mračno gledati izpod čela; mračno naslikati prihodnost človeštva / piše se narazen ali skupaj mračno sive ali mračnosive gruče / v povedni rabi: postalo je mračno; v sobi je bilo nekam mračno; bilo mu je mračno pri duši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mráčen -čna -o tudi mráčen -čna -ó; -ejši -a -e in -êjši -a -e (á; á ȃ á; á á ọ̑; á; ȇ) ~ rov; poud.: ~ človek |mrk, neprijazen|; ~ naklep |hudoben, zloben|; ~a misel |neprijetna|mráčnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mráčen -čna -o
prid.1.
v katerem je vidljivost zmanjšana 2.
ekspr. ki vsebuje, izraža kaj negativnega, neprijetnega, neugodnegaSINONIMI:
knj.izroč. baladen,
ekspr. črn2,
knj.izroč. mežav,
ekspr. mižav,
ekspr. mrakoben,
ekspr. mrakoten,
knj.izroč. mrčav,
ekspr. mrk2,
knj.izroč. mrkel,
knj.izroč. mrkoben,
ekspr. oblačen,
ekspr. senčen,
ekspr. siv,
zastar. somoren,
ekspr. temačen,
ekspr. temen,
ekspr. temoten,
ekspr. turoben,
knj.izroč. zamolkel SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
mráčen Frazemi s sestavino mráčen:
mráčne mísli
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mráčən, -čna, adj. 1) dämmerig, dunkel; mračno je; düster, trüb; mračno vreme; — mračne misli, mračen obraz, nk.; — 2) mračen človek: kdor ne vidi več po solnčnem zahodu, nachtblind, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mračen ► mˈraːčėn -čna mˈračnu prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mračíti -ím nedov. (ī í) 1. knjiž. delati mrko, neprijazno: težko življenje mu je mračilo obraz;
kaj ti mrači oko;
kaj se mračiš;
izraz se mu je čedalje bolj mračil 2. knjiž. delati nejasno, zmedeno: gorje mu je mračilo duha;
duh se mu je mračil / solze so mu mračile pogled ni več razločno videl
● knjiž. um se mu mrači postaja duševno bolan3. knjiž. delati mračno, temno: nobena meglica ni več mračila sonca;
goste zavese so mračile sobo mračíti se
1. brezoseb. prehajati iz dneva v mrak: mrači se; začelo se je mračiti
2. postajati mračen, temen: dan se mrači; nebo se mrači / luna se mrači; pren., ekspr. začel se mu je mračiti življenja dan
● ekspr. pred očmi se mi mrači zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim nejasno, mračno
mračèč -éča -e:
mračeč se je spregovoril; mračeče se dvorišče, nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mračljìv, -íva, adj.,
Mur., pogl. mračen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mrȃk -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mrakôten -tna -o prid. (ó) 1. v katerem je vidljivost nekoliko zmanjšana: mrakoten hodnik, prostor;
mrakotna soba;
mrakotno dvorišče, ozadje / mrakoten dan; noč je mrakotna // ki je temnejših barv ali v senci: mrakotne stene // ekspr. ki je brez močnega sijaja, svetlobe: mrakotna luč, svetloba 2. ekspr. negativno, neugodno razpoložen: on je mrakoten čudak;
zakaj si tako mrakoten // ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: imeti mrakoten obraz; mrakotne gube na čelu / mrakoten smehljaj, značaj; mrakotne misli; mrakotna otožnost 3. ekspr. zelo negativen: mrakotna afera 4. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju; mračen: mrakotne razmere mrakôtno prisl.:
biti mrakotno razpoložen / v povedni rabi v gozdu je bilo mrakotno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mŕk2 -a -o prid. (ȓ r̄) 1. nav. ekspr. ki redko pokaže pozitivno razpoloženje, pozitiven čustveni odnos: mrki in zagrenjeni otroci;
bila je mrka ženska;
pren. šumenje mrkih borov // negativno, neugodno razpoložen: gospodar je bil mrk in nejevoljen; ves mrk je gledal za odhajajočim; sedel je mrk kot nevihta // ki vsebuje, izraža negativno razpoloženje, negativen čustveni odnos: mrki obrazi delavcev; mrk pogled 2. nav. ekspr. ki je temnejših barv: dan je silil izza mrkih vrhov;
mrke strehe;
mrko obzidje / mrka svetloba // knjiž. pust2, dolgočasen: mrka pokrajina, vas 3. mračen, črn2:
bodočnost se mu je zdela vsa mrka in pusta / mrke misli / mrko sovraštvo mŕko prisl.:
mrko gledati; mrko nasršiti obrvi; mrko odgovoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mŕkel -kla -o [mərkəu̯] prid. (ŕ) knjiž. 1. zastar. ki je mrknil: mrkla luna 2. mračen, mrk2,
temen: mrklo jutro / mrkle stene jetnišnice / mrkli, brkati stražniki / mrkel pogled mŕklo prisl.:
mrklo odgovoriti, reči;
prim. mrkniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mȗrček -čka m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
obskȗren -rna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pepélnat -a -o [pepelnat in pepeu̯nat] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pepel: kruh je spodaj pepelnat / čisto pepelnat je v obraz / pepelnati golobi sivi / nosila je plašč pepelnate barve // ekspr. meglen, mračen: izgubljal se je v pepelnatem obzorju / pepelnata svetloba pepélnato prisl.:
pepelnato sivi lasje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
poglèd -éda m (ȅ ẹ́) 1. dejanje, dejavnost organa vida: pogled nanje ga je pretresel;
opaziti, prestreči pogled;
dolg, hiter, kratek pogled;
pogleda vreden prizor;
pren., ekspr. pogled v preteklost jih navdaja s ponosom // nav. ekspr. to dejanje glede na način, kot ga določa glagol: čutil je njen pogled na sebi / njihovi pogledi so počivali na domači hiši dalj časa so jo gledali; njuna pogleda sta se srečala spogledala sta se; pogled jim je uhajal skozi okno pogledovali so skozi okno; njen pogled se je ustavil na njem začela ga je gledati; očetov pogled se je zapičil vanj preiskujoče, ostro ga je pogledal, gledal; star. danes nima pogleda zanjo je ni pogledal, ni čutil potrebe po njeni družbi; ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje neprestano jo je gledal; dvigniti pogled h komu pogledati ga; metati poglede za kom pogledovati, ogledovati ga; pasti pogled na čem dalj časa poželjivo gledati kaj; upreti pogled v koga začeti ga gledati; meriti s pogledom gledati, ogledovati; s pogledom je objel vse navzoče pogledal; ošiniti s pogledom na hitro pogledati; požirati koga s pogledi poželjivo ogledovati; prebadati koga s pogledom strogo, pozorno ga gledati; s pogledom so jo kar slačili poželjivo, pohotno ogledovali; vrtati v koga s pogledom pozorno ga gledati z namenom ugotoviti, odkriti resnico / z oslabljenim pomenom pogledati z jeznim, žalostnim pogledom jezno, žalostno// nav. ekspr., s prilastkom to dejanje glede na izražanjea) čustva, razpoloženja: boji se njegovih črnih pogledov;
divji, hladen, jezen, prijazen pogled;
preplašen, začuden pogled b) lastnosti, stanja: fant bistrega pogleda;
mil, odsoten, oster, strog, trd pogled / kalen, moten pogled 2. kar je predmet zaznavanja z gledanjem: na vrhu se jim je odprl zelo lep pogled;
opisati pogled s svojega okna / nudil se jim je nenavaden pogled prizor3. s prilastkom kar se pojavi v zavesti kot rezultata) gledanja, zaznavanja: pogled na mesto ga je prevzel;
prišel je do trupla: strašen pogled;
pogled v razmetano sobo mu je veliko povedal b) dojemanja, razumevanja: pogled po zbranem gradivu odkriva zanimive značilnosti 4. način prikazovanja podatkov na zaslonu elektronske naprave: spremeniti pogled / preklopiti v pogled postavitve strani; odpreti okno, program v enem izmed pogledov 5. kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava: o teh vprašanjih imajo različne poglede;
kritizirati, razložiti poglede na kaj;
njegov pogled na življenje je mračen;
novi pogledi na umetnost;
publ.: med pogovori so izmenjali, razčistili poglede o številnih problemih;
zavzeti enotne poglede na kaj;
predstava je bila sprejeta z deljenimi pogledi o njej so imeli različna mnenja6. v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi z v izraža omejitev trditve na določeno: v tem pogledu ni prav nič boljši od njega;
v marsikaterem pogledu mu je moral pritrditi v marsičem;
v nobenem pogledu ga ne prekaša v ničemer / v estetskem pogledu je knjiga zanimivo delo; v nekem pogledu imaš prav deloma; to je v vsakem pogledu upravičeno popolnoma, čisto7. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na pogled izraža ocenitev, presojoa) s kratkotrajnim vidnim zaznavanjem: na pogled bi mu prisodil petdeset let;
na pogled se zdi, da je ladja že blizu / na prvi pogled je precej nerodna b) z nekritičnim dojemanjem, mišljenjem: na pogled nerazumljivo dejanje;
na pogled preprosta stvar // v zvezi na prvi pogled izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: vsem se je prikupil na prvi pogled / ljubezen na prvi pogled 8. star. vid: to slepcu ne bo vrnilo pogleda
● od tu je lep pogled na mesto od tu se mesto lepo vidi; ekspr. kamor nese pogled, so sama žitna polja vsenaokrog; ekspr. bila je taka megla, da mu je pogled nesel le nekaj metrov da je videl le nekaj metrov daleč; ekspr. odpira se mu pogled v ozadje zadeve spoznava ozadje zadeve; star. moj pogled v mraku ne razločuje obrazov moje oči; star. ta človek je zelo kratkega pogleda ni sposoben pravilno oceniti, predvideti dogajanje; ekspr. želel se je skriti radovednim pogledom radovednim ljudem; ekspr. našemu kratkovidnemu pogledu se zdi taka prihodnost nemogoča naši majhni sposobnosti predvidevanja; ekspr. ona ima oster pogled, gotovo ga bo spregledala je sposobna kritično gledati, opazovati; pog. bilo mu je nerodno, da je izmaknil pogled pogledal vstran; pog. močna svetloba mu je jemala pogled ga je slepila; ekspr. dekle že obrača pogled po fantih kaže zanimanje zanje; ekspr. s svojo lepoto je vlekla vse poglede nase povzročala, da so jo vsi gledali; ekspr. kritik je skušal vreči pogled na njegovo celotno delo ga (na kratko) oceniti, ovrednotiti; ekspr. to mu je zameglilo pogled na prednosti predloženega načrta to je povzročilo, da jih je manj jasno videl, se jih zavedal; star. izginiti iz pogleda izpred oči; star. ne smemo izgubiti iz pogleda končnega cilja pozabiti; star. storilo se mu je črno pred pogledom pred očmi; ekspr. s pogledom se je prilepil nanjo neprestano jo je gledal; dober pogled kot voščilo za uspešen lov; star. poznati koga samo na pogled na videz; zastar. to se ni zgodilo na pogled, temveč skrivaj vidno, očitno; ekspr. bil je grozljiv na pogled po videzu, zunanjosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pôlmráčen -čna -o [pou̯mračən] prid. (ȏ-á ȏ-ā) ki ni popolnoma mračen: polmračen prostor / polmračen dan / polmračne sence pôlmráčno prisl., v povedni rabi:
v jetniški celici je bilo polmračno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pomračíti -ím dov., pomráčil (ī í) knjiž. 1. narediti mrko, neprijazno: nove skrbi so mu pomračile obraz;
ob slabi novici se je pomračil 2. narediti nejasno, zmedeno: bridkost mu je pomračila duha
● knjiž. um se mu je pomračil postal je duševno bolanpomračíti se
postati mračen, temen: nebo se je pomračilo / luna se je pomračila; brezoseb. pomračilo se je zmračilo se je
pomračèn -êna -o:
pomračen spomin; sonce bo deloma pomračeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pomračiti se ► pȯmˈračit se -in se dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pomrkávati -am nedov. (ȃ) knjiž. postajati mračen, temen; mračiti se: nebo je začelo pomrkavati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prešẹ́ren -ẹ̄rna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
samôtnež -a m (ȏ) ekspr. osamljen človek, samotar: mračen samotnež / v hribih je srečal nekaj samotnežev; pren. prikazal se je mesec, samotnež na nebu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sẹ̑r sẹ́ra prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
somóren -rna -o prid. (ọ̄) zastar. mračen: somorna dvorana / bleda, somorna svetloba / kaj si tako somoren / somorne misli / somorna okolica pusta, puščobnasomórno prisl.:
somorno molčati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
temȁ1 -ȅ ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
temnogléd -a -o [təmnogled-] prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. ekspr. ki temno, neprijazno gleda: temnogled človek;
temnogled in mračen 2. knjiž. ki vidi vse v življenju slabše, kot je; črnogled2:
temnogled malodušnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
turôben -bna -o prid., turôbnejši (ó ō) knjiž. žalosten, mračen: fant je nekam turoben / spregovoriti s turobnim glasom / turobne misli / turoben jesenski dan / turobna pokrajina turôbno prisl.:
zvon se je turobno oglasil; dan je bil turobno mrzel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
turôben -bna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ jesenski dan; poud. biti ~ |žalosten, mračen|turôbnost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zamôlkel -kla -o [zamou̯kəu̯] prid. (ó) 1. ki ima nizek, temen, neizrazit zven: zamolkel glas, zvok;
zamolkel ropot;
zamolklo grmenje / zamolkli udarci vesel; zamolklo trkanje 2. temen, neizrazit, brez leska: tapete v zamolklih barvah;
zamolkla belina snega;
zamolkla rdečica na obrazu // temne, neizrazite barve, brez leska: zamolkla polt / zamolkla svetloba 3. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: zamolkla bolečina / zamolkla grožnja v glasu 4. knjiž. za človeka zelo neprijeten; temen, mračen: zamolkli spomini / zamolkli časi
● zastar. vrat si je ovil s šalom, da ne bi postal zamolkel hripav; zastar. danes si pa zelo zamolkel, še odgovoriš ne molčečzamôlklo prisl.:
zamolklo govoriti, peti; zamolklo se odražati; zamolklo modre zavese; zamolklo siva svetloba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zatežèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) sleng.: ~ človek |mrk, črnogled|; ~ film |mračen, nejasen|zatežênost -i ž, pojm. (é) sleng.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zmračíti -ím dov., zmráčil (ī í) 1. knjiž. narediti mrko, neprijazno: spomin na trpeče mu je zmračil obraz;
čelo se mu je zmračilo;
njegov pogled se je zmračil;
ob tej novici se je kar zmračil 2. knjiž. narediti nejasno, zmedeno: žalost mu je zmračila pamet;
zaradi teh dogodkov se mu je zmračilo v možganih
● knjiž. um se mu je zmračil postal je duševno bolanzmračíti se
1. brezoseb. preiti iz dneva v mrak: zmračilo se je; ko se je popolnoma zmračilo, je prižgal luč; pozimi se zgodaj zmrači
2. postati mračen, temen: dan se zmrači; nebo se zmrači; pokrajina se je zmračila
● zastar. v tistem letu se je luna dvakrat zmračila sta bila dva lunina mrka; ekspr. pred očmi se mu je zmračilo zaradi slabosti, bolezni se mu je zdelo, da vidi nejasno, mračno
zmračèn -êna -o:
zmračen obraz; ves zmračen je stopal po sobi; zmračeno nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.