mráčno tudi mračnó nač. prisl. -êj(š)e (á; ọ̑; ȇ) ~ siv; poud. ~ gledati |mrko, neprijazno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
mráčno tudi mračnó povdk. (á; ọ̑) V sobi je postalo ~; poud. Bilo mu je ~ pri duši |neprijetno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
mráčno1 nač. prisl. izraža, da se imenovano dejanje, stanje povezuje z neprijetnim, neugodnim doživljanjem, negativnim razpoloženjem SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024
mráčno2 povdk. izraža stanje, pri katerem je vidljivost zaradi manj svetlobe zmanjšana SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024
mračno povdk. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
mráčen -čna -o stil. -ó prid., mráčnejši in mračnêjši (á ā) 1. v katerem je vidljivost zmanjšana: mračen gozd, prostor;
mračna klet, soba, ulica;
dolina je postajala mračna;
mračno brezno / iti po mračnih stopnicah / zreti v mračen večer; mračna noč // ki je temnih barv ali v senci: obrisi predmetov postajajo mračnejši; gore so bile mračne; mračno polje // ekspr. ki je brez močnega sijaja, svetlobe: mračna luč, svetloba 2. ekspr. negativno, neugodno razpoložen: mračen človek;
kaj si tako mračen;
iz dneva v dan je postajal mračnejši;
mračni in molčeči so sedeli za mizo // ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: vprašati z mračnim glasom; njegov obraz je postajal vedno mračnejši / pesn. mračno čelo / mračen značaj; pren. mračno poslopje // ki prikazuje kaj z negativne, neugodne strani: pisatelj rad uporablja mračne motive; mračna pesem o čem / mračne statistike o nesrečah 3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: imeti mračno mladost;
njegova mračna usoda / preženi mračne misli; obhajajo ga mračne slutnje // ki vsebuje, izraža hudobijo, zlobo: kovati mračne naklepe // zelo negativen: v tej aferi so bile na delu neke mračne sile // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: mračen obup; mračna otožnost, žalost; mračna zloba 4. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: tam vladajo mračne sile / mračni časi; mračne razmere / mračno nazadnjaštvo / mračni srednji vek 5. ekspr. časovno zelo odmaknjen (v neznano preteklost): pred mračnimi tisočletji
● ekspr. mračni bogovi človeku sovražni; ekspr. prikazovati, slikati kaj v mračnih barvah negativno
♦ zool. mračni termit termit, ki živi v lesu ali zemlji, Reticulotermes lucifugusmráčno tudi mračnó prisl.:
mračno gledati izpod čela; mračno naslikati prihodnost človeštva / piše se narazen ali skupaj mračno sive ali mračnosive gruče / v povedni rabi: postalo je mračno; v sobi je bilo nekam mračno; bilo mu je mračno pri duši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
mračno.. prvi del podr. zlož. mračnogléd
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.