branding -a cit. [brênding-] in brênding -a m (ȇ) stvarjanje i n u veljavljanje tržne znamke za doseganje prepoznavnosti; znamčenje: Dandanes se zdi, kot da je branding edini recept za pridobitev in lojalnost potrošnikov E ← agl. branding iz brand 'blagovna znamka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
DNK -- in -ja [dẹenká] m (ȃ) krat., biol. nukleinska kislina, ki nosi zapis genske informacije v vseh živih bitjih; dezoksiribonukleinska kislina: Preiskave DNK omogočajo natančno identifikacijo osebe in preverjanje sorodstvenih povezav med posamezniki E ↑d(ezóksiribo)n(ukleínska) k(islína)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
d. n. o. -ja [dẹenó in dənəó] m (ọ̑) okrajš. družba, ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem; družba z neomejeno odgovornostjo: Založbi Notes d. n. o. iz Motnika in Prešernova družba iz Ljubljane bosta knjigo prodajali na prireditvenem prostoru v Planici E okrajšano iz d(ružba z) n(eomejeno) o(dgovornostjo)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
drúžbaSSKJ -e ž (ȗ) drúžba za uprávljanje -e -- -- ž (ȗ, á)
družba, ki se ukvarja z upravljanjem (investicijskih) skladov; DZU: Družba za upravljanje je lani ustvarila dobrih 33.000 evrov dobička
drúžba z omejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, é, ọ́)
družba, za ustanovitev katere je potreben osnovni kapital, sestavljen iz vložkov družbenikov, in za katero ti načeloma odgovarjajo le do višine svojega vložka; d. o. o.: Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki
drúžba z nèomejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, ȅ-é, ọ́)
družba, ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem; d. n. o.: pogodba o ustanovitvi družbe z neomejeno odgovornostjo; Za družbe, ki niso uskladile osnovnega kapitala do določene višine, je že zakon o gospodarskih družbah določil, da odgovarjajo enako kot družbe z neomejeno odgovornostjo, torej z vsem svojim premoženjem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dušík -a m (ȋ) kem. v zraku najbolj razširjeni plin brez barve, vonja in okusa, element N: pridobivanje dušika iz zraka;
utekočinjen dušik
♦ agr. apneni dušik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
fakultéta -e ž (ẹ̑) učno-znanstvena enota univerze: vpisal se je na medicinsko fakulteto;
diplomiral je na filozofski fakulteti;
pravna fakulteta;
fakulteta za strojništvo;
predstojnik fakultete;
slušatelj fakultete za arhitekturo;
profesor na ekonomski fakulteti / pog.: moj šef ima fakulteto fakultetno izobrazbo; končal je fakulteto študij na fakulteti // ekspr. zbrala se je vsa fakulteta vsi ljudje, ki so na fakulteti // poslopje te ustanove: zbrali se bomo pred fakulteto
♦ mat. fakulteta n produkt vseh naravnih števil od 1 do n
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
in... predpona v sestavljenkah, pred l, m, n, r i.., pred p im... za izražanje gibanja navznoter ali stanja znotraj česa: infiltracija, inhalirati / imatrikulacija, import
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ìn... predpona v sestavljenkah, pred l, m, n, r ì..., pred p ìm... (ȉ) za izražanje nasprotja, zanikanja tega, kar je pomen osnovne besede: inaktiven, intoleranca / ilegalen, imobilen, iregularen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ISDN -- in -ja in -a [isədənə̀ in iesdeèn in iesdẹèn -êna] m (ə̏; ȅ ȇ) krat. digitalno omrežje za prenos zvoka in podatkov po telefonskem kanalu: Monter je na zid pritrdil škatlico ISDN-ja E ← agl. ISDN, kratica za i(ntegrated) s(ervices) d(igital) n(etwork) 'celostne storitve prek digitalnega omrežja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
kdàjkóli in kdàj kóli prisl. (ȁ-ọ̑) knjiž. izraža, da se dejanje dogaja v poljubnem času; kdàj: bil je najboljši prijatelj, kar jih je kdajkoli imela;
enotnost je potrebna bolj kakor kdajkoli poprej // nar. kadarkoli: Nekoč, kdajkoli, bo prišel (N. Gaborovič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
kràt kráti ž (ȁ ā) star., v prislovni rabi, navadno z izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje izraz količine: tiste redke krati, ko ga vidi, se mu izogne;
ne prihaja na obisk kakor prejšnje krati prej;
zadnjo krat ti rečem zadnjikrat, zadnjič;
n-krat tolikšen;
prim. drugekrati, enekrati, nekajkrati ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
krátnik -a m (ȃ) s števnikom mnogokratnik: n-kratnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
n [èn in nə̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, n êna tudi n-ja (ȅ ȇ; ə̏) petnajsta črka slovenske abecede: mali n;
napisano z enim n // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: n je zvočnik
♦ lingv. mehki ali palatalni n [ń] izgovorjen z zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; mehkonebni n izgovorjen z zaporo, ki jo napravi zadnji del jezika na mehkem nebu; deležnik na -n; mat. n znak, navadno za poljubno naravno število; an a na (potenco) n; prim. n-ti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
na predl. - I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná- (ȃ)
- 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja: na glavo dati; iti, priti na goro; bombe padajo na mesto; sesti na stol; vreči na tla / natakniti na kol; nabosti na vile / zadeti na oviro; pren. priti na misel; knjiž. skrb lega na dušo
// za izražanje takega premikanja, usmerjenega k površini sploh: obesiti na steno, strop; trkati na vrata / neprav. vstopiti na zadnja vrata pri zadnjih vratih
// opirati se na palico; naslanjati se na steber / poklekniti na eno koleno; skočiti na noge - 2. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: oditi na deželo, na prosto, na zrak; hiteti na vlak; blago gre na Gorenjsko; izvažati na Zahod / iti na pot / obrniti se na levo / gledati na cesto / vrata na balkon; okno na vrt / z oslabljenim pomenom iti na koncert; pren. obrniti se na župana; pismo na moj naslov
// za izražanje premikanja, usmerjenosti s (sovražnim) namenom: streljati na sovražnika; elipt. s puško hoče nanj; pes laja na tujca; iti na medveda; pog. iti na gobe; Napoleonov pohod na Moskvo - 3. za izražanje prehoda, prenosa v drug položaj, drugačno stanje: ptič skače z veje na vejo / bolezen se prenaša z živali na človeka / obrača se mu na bolje; prenesti odgovornost na druge; v pogovoru sta prešla na drugo temo / prepisati posestvo na brata / prebarvati mizo na rjavo / star. prevesti na slovensko v slovenščino
// za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti na pet delov; presekati na dvoje, na pol / na kilogram sadja dodaj pol kilograma sladkorja; stroškov je sto dinarjev na osebo; voziti sto kilometrov na uro - 4. za izražanje končne meje, natančne mere: približati se na deset korakov; temperatura pade na ničlo / zadeti na sto metrov / na koliko ceniš avto
// ekspr. za izražanje velike količine: blaga je na cente; bilo jih je na tisoče; na tone sadja gre v izgubo
// ekspr. za izražanje dodajanja, kopičenja: vžiga se blisk na blisk; direktor ima sestanek na sestanek - 5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: spozna se na glasbo; opozoriti na napake; paziti na otroka; misliti na prihodnost; spomin na prijatelja / jezen na soseda / čakati na avtobus; naročiti se na dnevnik / ekspr. nor na ženske / oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost
- 6. za izražanje časovne določitve, opredelitve: na današnji dan se je začela vojna; na pustno nedeljo sta se spoznala / vidim ga enkrat na leto; na vsake tri tedne ga obišče / državni praznik bo prišel na nedeljo; knjiž. na hipe, trenutke v majhnih časovnih presledkih
// za izražanje dolžine trajanja: obsoditi na pet let zapora / ekspr. spor se je zavlekel na leta
// za izražanje približevanja časovni meji: ura gre na polnoč; tri četrt na osem / na večer se gre sprehajat / noč od petka na soboto / vrnil se bo na jesen ob koncu poletja ali v začetku jeseni - 7. za izražanje načina, kako dejanje poteka: časopis je na dolgo pisal o tem; na kratko ostrižen; na pamet znati; ekspr. smejati se na vsa usta / na vsak način / noge na iks po obliki podobne črki X
// za izražanje sredstva ali orodja- a) s katerim se opravlja dejanje: igrati na klavir; delan na roko, na stroj / videti na lastne oči / motor na bencin; mlin na veter
- b) ki služi za podlago dejanju: slikati na platno / cepiti vrtnico na šipek
// za izražanje omejevanja glede na lastnost: hrom na obe nogi; slep na eno oko / prijeten na pogled
- 8. za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi dejanje: na njegov krik se je ozrl; na trkanje se je oglasil; na pobudo, na poziv, na željo / ekspr. na vso jezo se ga je napil / uboga na (prvo) besedo takoj
// molčati na očitke; odgovoriti na vprašanje - 9. navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje namena, s katerim se izvrši dejanje: iti na delo, na lov; ekspr. priti na kavo; odšel je na sprehod; delati na to, da se načrt uresniči / priti na izpit k izpitu; blago je na prodaj naprodaj; dati na posodo naposodo
// čevlji za na ples; žarg. igrati na zmago; star. zanemarjen park mestu ni na lepoto v okras
// kot voščilo, zlasti pri pitju na zdravje
- II. z mestnikom
- 1. za izražanje stanja v položaju, ko se kaj neposredno dotika zgornje strani česa: na cesti je gost promet; na mizi stoji kozarec; sedi na pragu; imeti plašč na sebi; na strehi gnezdijo štorklje; na vrhu gore je sneg / klobuk na glavi; bradavica na nosu; stol na treh nogah
// za izražanje površine, kjer se dogaja dejanje: na polju zori žito; na kopnem, na morju / na levi, na prostem, na svetu, na zahodu / na Bledu, na Gorenjskem
// za izražanje stanja v položaju, ko se kaj dotika površine sploh: slika visi na steni; svetilka na stropu / na oknu sloni dekle; na vratih se prikaže poštar pri
// kleči na levem kolenu / kopati se na Savi - 2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti, kot jo nakazuje določilo: biti na lovu, na plesu, na pogrebu, na straži; na seji je rad razpravljal; pri nas je na hrani in stanovanju ima prostor za bivanje in dobiva redne dnevne obroke hrane
// ponesrečil se je na delu, na smučanju pri
// je na delu v Nemčiji ima stalno zaposlitev
// zaposlen na pošti; študira na univerzi; pog. nastopa na televiziji - 3. s prislovnim določilom za izražanje splošnega stanja, kot ga nakazuje določilo: biti na boljšem, na gorkem; hiša stoji na samem; ležati na suhem / imeti na skrbi, na sumu
- 4. za izražanje omejevanja glede na lastnost: na enem očesu slep; bolan na pljučih; ekspr. zdrav je na duši in telesu
- 5. za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi dejanje: umreti na porodu; neustalj. umreti na jetiki za jetiko
- 6. za izražanje sredstva ali orodja, s katerim se opravlja dejanje: kuhati na olju / igrati na klavirju na klavir; pripeljati se na kolesu s kolesom
// učiti se na napakah
● ekspr. na mojo čast res je tako; s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma; ekspr. na daleč se ga je ognil nikakor ga ni hotel srečati; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; neustalj. zelo je zainteresiran na rešitvi tega vprašanja za rešitev; ekspr. na tebi je, kako bo stvar potekala od tebe je odvisno
♦ lingv. glagoli na -ati -am glagoli, ki se končujejo v nedoločniku na -ati in v prvi osebi ednine na -am; poudarek na osnovi; samostalnikovo deblo se končuje na soglasnik njegov zadnji glas pred končnico je soglasnik; mat. a na (potenco) n [an]; a na kvadrat [a2]; med. alergija na beljakovine preobčutljivost organizma za beljakovine; šah. igralec je na potezi mora napraviti potezo; teh. pogon na sprednji kolesi pogon, pri katerem (pogonska) gred prenaša vrtenje na sprednji kolesi; prim. naglas, nanovo, naprodaj, nasvidenje, navidez, primer ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
nátosképtik -a m, člov. (ȃ-ẹ́) kdor ima odklonilen, skeptičen odnos do zveze NATO: biti natoskeptik; Ostaja natoskeptik, dokler nekdo natančno ne pove, kolikšni so stroški in kolikšne koristi, in ga z argumenti prepriča E po agl. kratici NATO za N(orth) A(tlantic) T(reaty) O(rganization) 'Organizacija severnoatlantskega sporazuma' + (↑)sképtik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
nátovec -vca m, člov. (ȃ) 1. član, pripadnik vojske zveze NATO: najsodobneje oboroženi natovci; sprejem natovcev; Vojaki osvobodilne narodne vojske so natovcem izročili 1000 kosov različnega orožja 2. privrženec zveze NATO ali vstopa vanjo: Domači in tuji natovci naj uvidijo, da se slovensko ljudstvo tem zvezam ne priključuje navdušeno vriskajoč E po agl. kratici NATO za N(orth) A(tlantic) T(reaty) O(rganization) 'Organizacija severnoatlantskega sporazuma'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
nátovski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na zvezo NATO: natovski vojaki; natovska letala; natovsko oporišče; Podobno kakor drugim kandidatkam so diplomati natovskih držav tudi Sloveniji priporočili stvarno postavljanje ciljev in razumno uporabo sredstev E po agl. kratici NATO za N(orth) A(tlantic) T(reaty) O(rganization) 'Organizacija severnoatlantskega sporazuma'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
nazál -a m (ȃ) lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok tudi skozi nosno votlino; nosnik: nazala m, n
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
NBA-jevec -vca [enbeájevəc in enbẹájevəc] m, člov. (ȃ) član ameriške košarkarske lige NBA; enbeajevec: nekdanji NBA-jevec; Reprezentančni zdravnik je po pregledih na ljubljanski kliniki odredil, da bo naš NBA-jevec nekaj dni okreval pod vodstvom fizioterapevta E po agl. kratici NBA za N(ational) B(asketball) A(ssociation) 'nacionalna košarkarska zveza'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
nèupíranje -a s (ȅ-ī) kar je nasprotno, drugačno od upiranja: neupiranje določbam, predpisom
♦ filoz. nauk o neupiranju religiozno-filozofski nauk L. N. Tolstoja, da se mora zlo sprejemati brez upiranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
neworleanški tudi neworleanski -a -o [prva oblika njúórli(e)n-; druga oblika njúorleán-] prid. (ȗ-ọ̑; ȗ-ȃ) nanašajoč se na New Orleans: neworleanški prebivalci
♦ muz. neworleanški jazz jazz v prvem obdobju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
NLP -- in -ja [nələpə̀] m (ə̏) krat. predmet ali svetlobni pojav, ki se za kratek čas pojavi na nebu in katerega vzrok nastanka nekateri povezujejo z obstojem nezemljanov; neznani leteči predmetSSKJ: NLP so večinoma neslišni, včasih povzročajo tudi nenavadno brnenje E kratica za n(eznani) l(eteči) p(redmet)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
nóč -í ž (ọ̑) - 1. čas teme od sončnega zahoda do vzhoda, ant. dan: kar mirno spi, saj je še noč; noč se bliža, mineva; noč se dela noči se; knjiž. noč lega, pada, se spušča (na zemljo) noči se; star. storila se je noč znočilo se je; kar tu bomo počakali noči da se znoči; prebedeti, prespati noč; ekspr. krik je pretrgal noč; pesn. črna noč; dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč; ekspr. gluha, trd(n)a noč; majska, zimska noč; noči so že hladne; ekspr. v varstvu noči so se umaknili / ekspr. groza, molk noči / kresna noč med 23. in 24. junijem; noč od nedelje na ponedeljek; noč med prvim in drugim majem; noč pred praznikom / imeti mirno, ekspr. sladko, strašno noč; kot noč pa dan sta zelo različna; neumen kot noč / neke noči je skrivaj odpotoval; celo noč se je premetaval na postelji; to noč bomo lahko zbežali nocoj; delal je do noči; prebudil se je sredi noči; čez noč je zapadel sneg; vrnil se je na noč ko se je znočilo, pod noč ko se je nočilo; za noč si je pripravila čaj za ponoči; nar. vzhodno po nočeh je prihajal do hiše ponoči, v nočeh; star. v noči ni mogel spati ponoči; vrni se še pred nočjo; z nočjo je zapihal veter ko se je znočilo; noč za nočjo prihaja k njej; star. bilo je še pozno v noč ponoči; pogovarjali so se dolgo, pozno v noč; zgodilo se je v noči od petka na soboto / knjiž., ekspr.: iz noči se je pokazala samotna kmetija; vlak drvi skozi noč; pazljivo je poslušal v noč / kot pozdrav lahko noč! / poljub za lahko noč
- 2. ekspr. stanje, ko se preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje: s temi dejanji je Evropa vse bolj tonila v noč; naša tisočletna noč je minila / noč fašizma, nasilja
// knjiž. duševno stanje nerazsodnosti, obupa: nad dušo se zgrinja noč / spomin na sina je edini žarek v noči njene blaznosti / v njegovih očeh je noč
● noč ga je dohitela, ekspr. ujela sredi poti znočilo se je, preden je prišel do določenega kraja, cilja; pesn. noč je razpela svoja krila znočilo se je; pog., ekspr. noč ga je vzela ponoči je skrivaj odšel; evfem. kdor se je upiral, ga je vzela noč so ga ponoči skrivaj odpeljali, zaprli, ubili; ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. ob osmih zjutraj, kar je zame sredi noči, me je zbudil telefon ko najbolj trdno, globoko spim; pog. imeti koga čez noč prenočiti; ekspr. čez noč je zaslovel naenkrat, nepričakovano; pog. otrok je zamenjal dan za noč spi podnevi, ponoči je buden; knjiž. to so bile njene bele noči brez spanja; božična ali sveta noč v krščanstvu pred božičem; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; publ. najdaljša noč med 31. decembrom in 1. januarjem; poročna noč prva noč po poroki; velika noč v krščanstvu praznik Kristusovega vstajenja; knjiž. omamljala ga je noč njenih oči temna barva; evfem. hčere, prijateljice noči vlačuge, prostitutke; noč ima svojo moč ponoči človek ravna, se vede manj razumno, razsodno, zlasti glede ljubezni, spolnosti; preg. nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan vsak neprijeten, težek položaj mine, se izboljša
♦ bot. kraljica noči kaktus z velikimi belimi cveti, ki vzcvetejo in odcvetejo v eni noči, Selenicereus grandiflorus; geogr. bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; polarna noč doba, ko sonce na polarnem področju ne vzide; tur. beneška noč nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom; zgod. šentjernejska noč noč pred 24. avgustom leta 1572, ko je bilo v Franciji pobitih več tisoč hugenotov; pravica prve noči v fevdalizmu domnevna pravica zemljiškega gospoda, da preživi z nevesto svojega podložnika njeno poročno noč; prim. podnoč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
nósnik -a m (ọ̑) lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok tudi skozi nosno votlino: nosnika m, n
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
n-ti -a -o [ên- in nə̀-] štev. (ȇ; ə̏) mat. ki v zapovrstju ustreza poljubnemu naravnemu številu: n-ti koren;
n-ta potenca;
prim. n
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ozeênovski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na Organizacijo združenih narodov: ozeenovski funkcionar; ozeenovska organizacija; To je tip ozeenovskega filma, filma s protivojnim humanističnim sporočilom, njegova kvaliteta pa sta nežnost in senzibilnost režiserkinega pristopa k tematiki E po kratici OZN za O(rganizacija) z(druženih) n(arodov)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
pénovec -vca m, člov. (ẹ̑) član mednarodnega združenja književnikov: mednarodni shod penovcev; Včerajšnje popoldne so penovci preživeli v Ljubljani, kjer je bil literarni večer irsko-škotskega pisatelja E po imenu združenja agl. PEN International iz kratice PEN za p(oets,) e(ssayists,) n(ovelists) 'pesniki, esejisti, pisatelji'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
PÍN -a in pín -a m (ȋ) krat. zaporedje številk, navadno štirimestno, ki posamezniku omogoča uporabo plačilne kartice, mobilnega telefona; osebna številka, PIN-koda: odtipkati svoj PIN; PIN moramo hraniti ločeno od kartice E ← agl. PIN, kratica za p(ersonal) i(dentification) n(umber) 'osebna identifikacijska številka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
plús prisl. (ȗ) mat. izraža prištevanje; in: tri plus dve je pet [3+2=5];
a plus n
● žarg. liter vina stane dvajset dinarjev plus steklenica povečano za toliko, kolikor stane steklenica; žarg. igra je bila burka plus balet in zraven
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
poténca -e ž (ẹ̑) - 1. sposobnost za spolne odnose, spolna zmožnost: zaradi bolezni so nastale motnje v njegovi potenci
- 2. knjiž. zmožnost, zmogljivost: z delom je dokazoval svojo ustvarjalno potenco; ob nastopu se je pokazala njena umetniška potenca / delovna potenca ljudskih množic; ekonomska potenca države
- 3. mat. količina, ki jo določata potenčna osnova in potenčni eksponent: izračunati potenco; osnova potence število, ki se potencira; stopnja potence / druga potenca kvadrat števila; ničta potenca z eksponentom nič
// a na (potenco) n
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
temà -è in tèma -e [təm] ž, rod. mn. tèm (ȁ ȅ; ə̀) - 1. stanje ozračja, ko je odsotna svetloba: nastala je tema; oči so se privadile teme, na temo; pesn. črna tema; ekspr. egiptovska tema popolna; gosta tema; tema v sobi; svetloba in tema / tema se dela temni se; knjiž. tema lega po dolinah; ekspr. na poti jih je ujela tema; ekspr. bliski parajo temo; knjiž. mrak se gosti v temo; ekspr. trd(n)a tema / tema noči, sobe / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pokazati se iz teme; oditi v temo; tipati po temi; sedeti v temi; oditi pred temo / v povedno-prislovni rabi: bila je še tema; zelo tema je; tema je kakor v rogu; ekspr.: tema je, da bi jo lahko otipal, rezal; taka tema je, da ne vidiš prst pred nosom; pren. iz teme preteklosti vstaja podoba davnih časov
- 2. knjiž. duševno stanje nerazsodnosti, obupa: tema se zgrinja nad dušo; tema duha / tema obupa, zmedenosti / v njegovih mislih je tema
- 3. knjiž. stanje, ko se preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje: ljudstvo se upira nasilju in temi / kulturna tema; tema neznanja
- 4. zastar., v prislovni rabi izraža veliko količino: na jezeru je tema divjih gosi; kupcev je bilo tema
● ekspr. toliko jih je, da se tema dela od njih zelo veliko jih je; ekspr. tema se mi dela pred očmi zaradi slabosti, razburjenja se mi zdi, da nič ne vidim; ekspr. lačen sem, da se mi tema dela pred očmi zelo lačen; ekspr. znanstveniki so glede tega pojava dolgo tavali v temi v nevednosti, neznanju; ekspr. to obdobje je še zavito v temo je še nepoznano, neraziskano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
TÉNS -- in téns -a m (ẹ̑) metoda površinskega protibolečinskega električnega draženja skozi kožo: učinkovitost tensa pri nevropatiji; Po intenzivni terapiji v zdravilišču, kjer so me zdravili tudi z metodo TENS, se je stanje stabiliziralo E ← agl. TENS, kratica za t(ranscutaneous) e(lectrical) n(erve) s(timulation) 'električna živčna stimulacija skozi kožo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
tílda -e ž (ȋ) tisk. grafično znamenje v obliki ležeče vijuge zlasti za označevanje palatalnega izgovora n v španskem jeziku: v besedi señor je nad n tilda
♦ lingv. grafično znamenje v obliki ležeče vijuge za označevanje neizpisane besede, enote, obravnavane v slovarju, vijuga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
únicefovec -vca m, člov. (ȗ) član Unicefa: Zagnanosti slovenskih unicefovcev, predvsem pa neverjetni, skoraj že pregovorni dobrodelnosti Slovenk in Slovencev, se ne moremo dovolj načuditi E po agl. kratici UNICEF za U(nited) N(ations) I(nternational) C(hildren's) E(mergency) F(und) 'Mednarodni sklad Združenih narodov za nujne potrebe otrok' (zdaj United Nations Children's Fund 'Sklad Združenih narodov za otroke')
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
únprofórjevec -vca m, člov. (ȗ-ọ̑) na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini v letih od 1992 do 1995 pripadnik mednarodnih mirovnih sil UNPROFOR: Unproforjevci so na Hrvaškem prehodili pot od slavljenca do sovražnika E po agl. okrajšavi UNPROFOR za U(nited) N(ations) Pro(tection) For(ces) 'zaščitne vojaške sile Združenih narodov'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
zložíti -ím dov., zlóžil (ī í) - 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima manjšo površino: zložil je načrt in ga dal v žep; zložiti na pet delov; zložiti najprej podolgem in potem počez / zložiti mizo, stol; pahljačasto zložiti krila; padalo se samo zloži / zložiti hlače po robovih
- 2. dati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti drugo na drugo: zložiti deske, liste; zložiti prekle v obliki piramide; navzkriž zložiti / zložiti na kup; zložiti v pahljačo, skladovnico
// na tak način narediti: zložil je grmado in jo zažgal; iz kamenja zložiti zid / zložiti škatlo - 3. s prislovnim določilom s prelaganjem narediti, da pride kaj kam, od kod: zložiti obleko iz kovčka; zložiti pohištvo s tovornjaka; zložiti knjige na svoje mesto, po policah; zložiti nazaj v predal
- 4. dati travo, snope med late kozolca: še en voz trave moramo zložiti / zložiti žito v kozolec
- 5. ustvariti, napisati glasbeno delo, skladbo: zložiti opero / zložiti napev
// ustvariti, napisati sploh: to pesem je zložil posebej zanjo / star. včeraj sem zložil čestitko za njegov rojstni dan sestavil, napisal - 6. star. združiti: kako zložiti podjetji / zložita svoje moči in ga napadita / zložiti zemljišča komasirati
● žarg. zložil ga je po tleh vrgel, podrl; žarg. pred avtobusno postajo me zložite dol ustavite, da bom izstopil; pog. zložiti skupaj za darilo, pijačo zbrati (denar)
♦ lingv. narediti besedo z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom
zložíti se ekspr., navadno s prislovnim določilom uleči se: zložil se je na posteljo in zaspal
● žarg. fant se je zložil, ko me je hotel udariti je padel; star. niso se mogli zložiti sporazumeti; star. zložiti se z življenjem sprijazniti se
zložèn -êna -o - 1. deležnik od zložiti: zložen stol; škatle so zložene v skladovnico; pravilno zloženo padalo
- 2. knjiž., redko kompliciran, zapleten: njegovo vprašanje je zloženo
♦ lingv. zloženi stavek ali zložena poved poved z več stavki; podredno zloženi stavčni člen stavčni člen, v katerem je ena sestavina odvisna od druge; priredno zloženi stavčni člen stavčni člen, v katerem sta sestavini enakovredni; zložena glagolska oblika glagolska oblika iz pomožnega glagola in deležnika na -l ali na -n in -t; lit. pesem je zložena v dvovrstičnicah; prim. izložiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
zrcálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zrcalo: omara z zrcalnimi vrati / zrcalna dvorana / zrcalna slika slika, ki kaže predmet v naravni velikosti z zamenjano levo in desno stranjo; okensko in zrcalno steklo / zrcalna površina; pren. zrcalne ploskve poplavljenih travnikov
● otrokovo vedenje je zrcalna podoba očetovega vedenja je tako kot očetovo
♦ fiz. zrcalni daljnogled daljnogled, ki zbira žarke s konkavnim zrcalom; zrcalni odboj žarkov odboj, pri katerem so vsi odbojni koti enaki; fot. zrcalni fotografski aparat fotografski aparat, ki posreduje sliko v iskalo z zrcalom, ki se pri snemanju odmakne; zrcalna kamera zrcalni fotografski aparat; min. zrcalna simetrija simetrija, pri kateri sta obe polovici zrcalno enakizrcálno prisl.: pisati tiskani črki N in S zrcalno; zrcalno se lesketajoča površina morja, parketa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.