Tiskanje

nasadíti, -ím, vb. pf. 1) ansetzen: n. kokoš, eine Henne zum Brüten auf die Eier setzen; — jajca n. kokoši, einer Henne die Eier zum Brüten unterlegen; — n. ribe v ribnik, ribnik n. z ribami, den Teich mit Fischen besetzen, V.-Cig.; — 2) pflanzen, anpflanzen; drevje, cvetice n.; — 3) aufsetzen, anstecken; n. vrata, okno, die Thüre, das Fenster in die Angeln einhängen; n. bajonet, aufpflanzen, Cig.; n. mlinski kamen, den Mühlstein aufsetzen, Cig.; auf einen Stiel stecken, mit einem Stiele versehen; bestielen; n. sekiro, lopato, nož; n. na kol, aufpfählen; n. meso na vilice, aufgabeln; n. se na meč, sich ins Schwert stürzen, Ravn.; — nasadil se bo, er wird anrennen, Jan.; — n. se, sitzen o. stecken bleiben, auf den Grund stoßen (o ladji), Cig.; — 4) n. snope, die Garben zum Dreschen zurecht legen; — 5) n. koga, aufbringen, erzürnen, Cig.; tako govorjenje ga je zopet nasadilo, DSv.; nasajen biti, zornig, gereizt, übelgelaunt sein; — kratko nasajen, kurz angebunden, Erj. (Izb. sp.); razjezil sem tebe, ki si na kratko nasajen, Zv.; — 6) eine gewisse Menge anpflanzen, setzen; n. cvetlic po vrtu; veliko krompirja n.; — bepflanzen; n. vrt s cvetlicami; Polno je (vrtec) rožic nasajen, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napę́ti, napnèm, vb. pf. 1) spannen; lok, struno, n.; n. petelina na puški; — n. jo kam, irgendwohin eilen, laufen, Cig., C.; — n. vse žile, vse moči, alle Kräfte aufbieten; — n. koga k čemu, jemanden mit Strenge zu etwas vermögen, Cig., Fr.-C.; n. koga k delu, zur Arbeit anhalten, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) aufblähen, aufschwellen; sapa je napela jadra; trebuh je napet; napelo me je; napet biti, kakor boben; — šobo, mrdo n., eine unwillige Miene machen, zu schmollen anfangen; napeto se držati, eine unwillige, zornige Miene zeigen, schmollen; — n. se, sich aufblähen, aufschwellen; jagoda se je napela; žile se mu napno, Jurč.; vrata so napeta od mokrote; — napeta cesta, eine convexe Straße, Levst. (Cest.); napeta tla, ansteigender Boden, Cig.; napeta ulica, Glas.; napeta pot, Erj. (Izb. sp.); — napeto gledati, stieren, vzhŠt.-C.; — napeta voda, das Hochwasser, Cig. (T.); hohe See, Jes.; viharji valove napno, Jap. (Prid.); — 3) jezo, srd, sovraštvo n. na koga, einen Groll, Hass gegen jemanden fassen, (Rok.); pravdo n., einen Process beginnen, Svet. (Rok.); n. obtožbo, DZ.; — zu besprechen anfangen: napeli smo zdaj to zdaj ono reč, Zora; — 4) n. koga = nabiti, natepsti, Notr.; n. koga s kamenjem, jemanden mit Steinen bewerfen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naredíti, -ím, vb. pf. machen; n. novo toporišče sekiri; n. suknjo; n. iz zlata tele; narejene cvetlice, künstliche Blumen; n. šotor, ein Zelt aufschlagen; vozel n., einen Knoten schürzen; n. postavo; kaj si zopet naredil? was hast du wieder angestellt? veliko škode komu n.; — n. koga za kaj, jemanden zu etwas machen; — hudo n. koga, jemanden arg zurichten, Zv.; to nas je naredil! der hat uns mitgespielt! Gor.; — n. za kaj s kom, mit jemandem etwas abmachen, Cig., Jan., C.; — n. komu, einem etwas anzaubern, ihn verhexen; narejeno mi je; v svoji jezi mu je slepar naredil, da ga je hodila vsako noč mora tlačit, LjZv.; — bereit machen: naredi mi konja, Zilj.-Jarn. (Rok.); — verfügen, Mur., Cig., Jan., DZ.; — n. se, sich bilden, entstehen; mehurček, krasta se mu je naredila; — sich stellen: n. se hudega, jeznega; — n. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nastáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) ansetzen, anstücken, Mur.; — n. govorjenje o čem, eine Rede anknüpfen, Cig.; n. govor o čem, etwas zur Sprache bringen, M.; — fortsetzen, Zora; — 2) zu einem bestimmten Zwecke hinstellen, aufstellen; n. kako posodo, da kdo kaj v njo da; — n. past, zanko, mrežo, vado, strup; — n. topove; n. komu meč na prsi, ansetzen; — n. sod, anzapfen; — n. uho, das Ohr näher bringen, um besser zu hören oder zu horchen; — n. komu nogo, jemandem ein Bein halten, damit er falle; — n. se, sich zu einem bestimmten Zwecke hinstellen; — 3) gründen, C.; n. zidanje, den Grund zu einem Gebäude anlegen, Cig.; — n. svetstvo, das Sacrament einsetzen, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napę́riti, -im, vb. pf. 1) mit einer Spitze o. mit Spitzen versehen: n. dreto, mit einer Borste versehen, C.; n. nit, einfädeln, C.; (n. iglo, einfädeln, Luče [Št.]-Erj. [Torb.]); n. grablje, Zähne am Rechen anbringen, C.; n. kolo, das Rad mit Speichen versehen, Cig.; z britvami n. kolo, Npes.-Glas.; n. zajca s slanino, den Hasen bespicken, Cig., Jan.; n. se, die Federn aufsträuben: purman se je naperil, Kr.; — tudi: človek se naperi, (bläht sich auf), Dol.; — 2) n. nogavico: splesti nekoliko začetnih vrst, da potem drug, ki še ni tako umetalen v tem delu, lehko dalje plete, Rihenberk-Erj. (Torb.); — n. obod = pripraviti ga za nadaljnje delo, Rib.; naperiti, das Gerippe für ein Geflecht (z. B. für einen Korb) herstellen, Kras; — n. strune, die Saiten beziehen, Cig.; — 3) richten: n. kopje, die Lanze einlegen, Cig.; — n. kaj zoper koga, etwas wider jemanden richten, BlKr.; — naperjen biti, gerichtet sein, Cig. (T.); dovtip, naperjen zoper kaj, Zv.; tožbo n., LjZv.; to vse je proti tebi naperjeno, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) n. si ude, die Glieder durch anstrengende Arbeit anspannen, C.; — 2) (mit Speck) ausspicken, Cig., C.; n. meso, Vod. (Izb. sp.); — 3) eine gewisse Menge zusammenschleppen; vsakojake šare n. v sobo; — n. se, in Menge zusammenkommen; navleklo se je veliko ljudi; — durch Ziehen eine gewisse Menge bekommen: n. vode iz vodnjaka; n. vina iz soda z natego; — n. se ga (vina, žganja), sich betrinken; — n. strune = napeti strune, Cig.; — 4) n. si kaj, sich etwas Unangenehmes zuziehen, Cig.; n. si nesrečo, bolezen, smrt, Cig. (T.); n. si kaj na glavo, auf sich laden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navzkríž, adv. kreuzweise; roke n. dejati; n. plačilo imava, wir haben einander gegenseitig zu zahlen, Svet. (Rok.); — n. gledati, schielen; n. govoriti, sich widersprechen; n. komu govoriti, einem widersprechen; — n. si biti, wider einander sein, uneinig sein; n. si priti, n. priti s kom, übereinander kommen, sich zerwerfen; — n. priti: nekaj jima je prišlo n., es ist ihnen etwas in die Quere gekommen; če mi kakov starec ne pride n., Jurč.; — uri gresta n., die Uhren gehen verschieden, sie divergieren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nabíti, -bȋjem, vb. pf. 1) durch Schlagen an etwas befestigen, anschlagen; na kalup n., auf die Form schlagen, Cig.; usnje na kopito n., obroče na sod n.; razglas javno po hišnih oglih n., öffentlich anschlagen, placatieren; na kol n., pfählen, Cig.; — 2) bereifen: sode, škafe n.; — 3) n. koga, jemandem eine Tracht Prügel geben, ihn durchprügeln; n. sovražnika, dem Feinde eine Schlappe beibringen; — 4) laden; n. puško, možnar, top; — voll stopfen; n. si žepe, želodec; n. in najesti se, Cig.; — nabit, besoffen, Cig.; — 5) nabita tla, gestampfter Boden, Z.; nabita hiša, ein Haus mit aus Lehm gestampften Wänden, Št.-Jan. (H.); — 6) n. se, sich anschlagen: sadje se nabije = obtolče, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nóga, f. 1) der Fuß, das Bein; od nog do glave; z nogami in rokami; z nogami teptati; z obema nogama teptati; na nogah biti, auf den Beinen sein, aufsein; na noge! auf! izpod nog iti, spraviti, aus dem Wege gehen, schaffen; od mladih nog, von Kindesbeinen an, von Jugend auf; pod nogami imeti koga, jemanden im Gehorsam halten, Jsvkr.; pod noge se dati komu, sich jemandem ganz ergeben: dal se je babi pod noge, Polj.; pod nogami komu biti, jemandem gehorsam sein, C.; — z desno nogo v črevlju, z levo pak v kožuhu, t. j. drugače govori, kakor misli, Krelj; — der Fuß eines Tisches, Sessels u. dgl.; — 2) četrtina orehovega jedra, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) kračja n., der Drudenfuß (pentangulum), Plužna-Erj. (Torb.); = morska n., Kras-Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: morina n., Črniče (Goriš.); = sračja n., GBrda-Erj. (Torb.); = stračja n., Pod Krnom-Erj. (Torb.); — 4) rastline: sračja n., der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig., Medv. (Rok.); — volčja n., der Wiesenandorn (marrubium vulgare), Cig.; — zajčja n., der Hasenklee (trifolium arvense), Cig.; — mačja n., das Gauchheil (anagallis arvensis), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — vranja n., die Stinkkresse (lepidium ruderale), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nabírati, -bȋram, vb. impf. ad nabrati; 1) sammeln; vse mano nabira, Ravn.; — novince, vojake n., recrutieren, assentieren; n. konje vojakom, Levst. (Nauk); — v sklad n., Beiträge sammeln, Cig.; — n. se, sich ansammeln; ljudje se nabirajo, es kommen immer mehr Leute zusammen; dolgovi se nabirajo; voda se nabira po jamah; — nabirati, ernten: jeli veliko nabiraš? hast du eine reiche Fechsung? Mur.; — n. se, schwären, Mur., C.; roka se mi nabira, die Hand fängt mir an zu schwären, Mur.; — 2) anreihen: bisere na nit n., Mur., Cig.; osnovo n., die Fäden des Aufzuges einlesen, Cig.; — 3) in Falten legen, fälteln: v gube n., Cig.; lice na jok n., ein weinerliches Gesicht machen, Pavl.; — 4) aufs Korn nehmen, C.; — 5) uha komu n., Vorwürfe machen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nasprọ̑ti, I. adv. 1) gegenüber, vis-à-vis; n. stanovati; n. stati ali sedeti komu; — entgegen; n. iti komu; — 2) dagegen, zuwider, gegen; n. biti komu, wider jemanden sein; n. delati čemu; n. vodi plavati; n. si biti, wider einander sein, sich widersprechen; — n. se postaviti, sich widersetzen; n. govoriti; — im entgegengesetzten Falle; — umgekehrt, hinwiederum; — II. praep. c. gen. gegenüber: sede nasproti njega, Jurč.; nasproti Bratovlje Peči, Zv.; n. državne blagajnice, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) in die richtige Lage oder Stellung bringen, richten, ordnen; n. izvinjen člen; n. uro; — n. kaj, anleiten, anordnen, Mur.; verfügen, veranstalten, Cig.; — leiten: n. koga na pravo pot, C.; ljubezen prav n. Guts. (Res.); — n. se, sich bereit machen: n. se na vojsko, Npes.-K.; Za vojsko je že naravnan, Npes.-K.; — 2) eine gewisse Menge (Wäsche) flach zusammenlegen; veliko perila n.; — 3) eine gewisse Menge (Getreide) reinigen: n. nekoliko žita; prim. ravnati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nastǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) antreten; n. pot; n. službo, vladarstvo; n. za kom, nachfolgen, Mur., Cig., Jan.; n. kraljestvo, cesarstvo za kom, Cig.; n. dedino; n. pravdo, n. kazen; n. trideseto leto, in das 30. Jahr treten, Cig.; — 2) auftreten (n. pr. o govorniku, igravcu); — 3) eintreten, beginnen, Mur., Cig., Jan., nk.; doba je nastopila, nk.; nastopila je sila, Mur.; nastopile so okoliščine, Cig.; (rus.); — 4) einen Misstritt thun, Cig.; — n. si žrebelj, sich einen Nagel in den Fuß eintreten, V.-Cig.; — konj si je nastopil, das Pferd hat sich mit dem Eisen eines Hinterfußes den Nerv eines Vorderfußes verletzt, es hat sich genervet, Cig.; — n. komu na noge; — 5) anlaufen, austreten; voda je nastopila.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naučíti, -ím, vb. pf. erlernen machen, mit Erfolg lehren; n. dečka na piščal piskati; n. otroka moliti; n. koga pesem, molitev; n. koga raznih umetnij, lepega vedenja; — n. se, erlernen; n. se plesati, koše plesti; n. se krotkosti in ponižnosti; n. se toliko, kolikor je treba; n. se pesem (namr. peti).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

namę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge abmessen, zumessen; n. deset vaganov pšenice, deset vatlov platna; — 2) richten, anlegen, zielen; n. puško, top na koga, na kaj; n. roko; Med Turke je namerjena (sablja), Npes.-K.; n. komu, mit der Hand gegen jemanden zum Schlage ausholen, Gor.; — n. se, seine Richtung nehmen, Jan. (H.); — 3) n. se na kaj, auf etwas stoßen; n. se na koga, mit jemandem zufällig zusammenkommen, ihn treffen; zdaj se bosta lih prav na njega namerila, Dalm.; da se človek nameri na tako praznoverje! LjZv.; slabo se n., unrecht ankommen; — n. se, sich zufällig ereignen, sich treffen; nameri se, da ..., es ereignet sich, dass ...; rad bi bil delal, pa se mu ni nič namerilo, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

natəkníti, -táknem, vb. pf. 1) aufstecken, anstecken; n. kaj na kol, na rog, na vilice; n. kolo na os; n. prstan na prst; einhängen: n. vrata, okno; anziehen: n. rokavico na roko; n. na-se obleko, sich schnell ankleiden; vse na-se n., sich alles auf den Leib hängen, alles auf Kleidung aufwenden; — n. komu kaj na nos, einem etwas auf die Nase binden; — 2) reizen, C.; nataknjen, gereizt, verdrießlich; ves jezen in nataknjen, Ravn.; prim. nasajen; — 3) bestecken: čelada s perjem nataknjena, Dict.; — s koljem n. (n. pr. grah), pfählen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nagodíti, -ím, vb. pf. 1) zufügen, Dict.; škodo n. komu, Dalm.; vse zlo n. komu, Trub.; nam misli vse zlo ter hudo nagoditi, Krelj; — n. komu, jemandem einen Streich, einen Possen spielen, Cig., Svet. (Rok.); ker si ti meni nagodil, pa bom še jaz tebi, jvzhŠt.; bojim se, da bi mi nagodila, Glas.; — 2) n. komu s čim = ugoditi, einen Gefallen erweisen, es recht machen, SlGor., ogr.-C.; — 3) n. se, zufällig geschehen, sich ereignen, Mur., ogr.-M.; — 4) n. se na kaj, treffen, C.; — 5) n. se, sich vergleichen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) machen, zustande bringen; n. koga za kaj, jemanden zu etwas machen; — errichten, anlegen; šolo, vrt n.; veranstalten; veselico n.; anschaffen; n. obleko, obutel; n. si denarja, blaga, sich Geld, Güter erwerben; — 2) bewegen, bestimmen, vermögen: n. koga, da kaj stori; — 3) = opraviti, ankleiden, anziehen: n. se, sich völlig ankleiden; — 4) n. se, sich anschicken; n. se kam, sich irgendwohin zu gehen anschicken; n. se na pot, sich reisefertig machen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš (namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.-Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

načìn, -čína, m. die Art und Weise, Mur., Cig., Jan., nk.; na ta n., auf diese Art, nk.; na vsak n., jedenfalls, Cig., Jan., nk.; n. postopanja, die Behandlungsart, Cig. (T.); n. razlaganja, die Auslegungsart, Cig.; n. zdravljenja, die Heilart, Jan.; n., die Manier (stil.), Cig. (T.); — die Methode, Jan., Cig. (T.); — glasovni n., die Tonart, Jan.; — die Modalität, Cig. (T.); der Modus, die Aussageform (gramm.), Cig., Jan.; n. pr. naznanilni n., der Indicativ, Cig.; — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naplésti, -plétem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge flechten; veliko jerbasov n.; — eine gewisse Menge stricken; deset parov nogavic n.; — 2) bekränzen: oltar n. z venci; lepo napletena podoba; — 3) zuwege bringen, zustande bringen, anzetteln, anstiften, einfädeln, Cig.; ženitev n., C.; — n. komu, einem arg mitspielen, Cig.; — na to je napleteno, es ist darauf angelegt, Cig.; — 4) durchprügeln, durchpeitschen, Z., Let.; — 5) n. jo kam, irgendwohin enteilen, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

narǫ̑be, adv. = na robe, verkehrt, umgekehrt; n. obrniti; — n. delati, verkehrt, nicht recht machen; n. razumeti, govoriti; vse gre n.; — to je n. svet, das ist eine verkehrte Welt; n. slika, ein verkehrtes Bild, Žnid.; — auf der Kehrseite; — umgekehrt, im Gegentheil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nasájati, -am, vb. impf. ad nasaditi; 1) ansetzen: kokoši n., da valijo; — 2) anpflanzen; — 3) snope n., Garben zum Dreschen zurecht legen; — 4) aufstecken: vrata, okna n.; sekire na toporišča n.; polne vile sena n., Ravn.; — 5) n. jih komu, jemanden prügeln: nasajala sta si jih, Ben.-Kl.; — 6) n. se nad kom, jemandem ungestüm drohen, ihm pochen, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

natę́gniti, -nem, vb. pf. 1) anziehen, spannen; n. vrv; strecken: n. roke, sich zur Arbeit anschicken, C.; — durch Anziehen dehnen: n. nogavico, usnje; n. življenje, das Leben verlängern, Cig.; — n. komu ušesa, jemanden bei den Ohren nehmen; — 2) genug zukommen lassen: človek mu ne more nategniti, man kann ihm nie genug geben, er ist ein Nimmersatt, Cig.; oče mu vsega nategne, kar si izmisli, Polj.; požrešnemu človeku ni moči n., einen unersättlichen Menschen kann man nicht befriedigen, Z.; — 3) vino nategne, der Wein wird trübe, M.; der Wein ändert seine Farbe, GBrda; — smradu n., zu stinken anfangen, Vod. (Izb. sp.); — 4) dile nategnejo (od mokrote), die Bretter dehnen sich (infolge der Feuchtigkeit) aus, Dol.; — 5) n. koso, = nabrusiti, Št. Vidska Gora (Tolm.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nabíjati, -am, vb. impf. ad nabiti; 1) anschlagen; obroče na sod n.; — 2) bereifen: škafe, sode n.; — 3) prügeln; n. koga; — 4) laden; možnar n.; — 5) n. komu (pri dražbi), jemanden überbieten, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nagíbati, -gȋbam, -bljem, vb. impf. ad nagniti; 1) neigen; n. glavo, Cig.; kupico n., das Glas öfters an den Mund ansetzen, Mur.; n. se, sich neigen; k jami se n., Trub.; n. se na polom, zum Zusammensturz sich neigen, ZgD.; — n. se na kislo, säuerlich werden, C.; n. se na rdeče, ins Rothe übergehen, C.; — 2) zu bestimmen o. zu bewegen suchen, anleiten, Cig., Dalm., nk.; ne nagiblji mojega srca na kaj hudega, Dalm.; naša srca k sebi nagiblje, Dalm.; — 3) ein wenig biegen, ankrümmen, Cig.; — 4) koso n., die Sense schärfen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.); (prim. nagnilo).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nagnáti, -žénem, vb. pf. 1) durch Treiben zum Laufen bringen, vertreiben; dečka, psa n.; ali te bom nagnal! — 2) durch Antreiben, Drängen zu etwas bewegen; n. koga k čemu, da kaj stori; — 3) treibend eine gewisse Menge zusammenbringen, auftreiben: n. 200 glav živine na semenj; — 4) verursachen, Cig., Jan.; n. komu škode, Ravn.; vse hudo mi je svet nagnal, Slom.; n. si, sich zuziehen: razžaljenja si n., Ravn.; kaj hudega si n., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naklȃnjati, -am, vb. impf. ad nakloniti; 1) ein wenig beugen oder neigen; n. se, sich neigen, Mur., Cig. (T.); — dan se naklanja k večeru, Mur.; — n. se komu, sich vor jemandem verbeugen, Mur., kajk.-Valj. (Rad); — n. se, Anlage, Neigung zu etwas haben, Cig.; — 2) n. koga na kaj, lenken, bewegen, bestimmen, Mur., Cig.; vse naklanja svojcem na dobro, Cig.; Empedokles je naklanjal ino obračal mlade ljudi na brumo, Trub. (Psal.); ne naklanjaj mojega srca na hude reči, Trub. (Psal.); — 3) n. komu kaj, zuwenden, zukommen lassen: n. komu postavno pomoč, jemandem den gesetzlichen Beistand leisten, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. 1) ein wenig beugen oder neigen, Mur., Cig., Jan.; naklonjen, geneigt, schief, Cig., Jan., Cig. (T.); naklonjena ploskev, eine schiefe Fläche, Cig. (T.); — n. se, sich verbeugen, Mur., Cig., Navr. (Let.), nk.; — sich neigen: dan se je naklonil, Trub.; — naklonjen biti, eine Anlage haben, inclinieren, Cig., Jan.; — 2) n. koga k čemu, jemanden zu etwas bewegen, bestimmen, Cig., Jan.; — n. si koga, jemanden für sich gewinnen, nk.; naklonjen komu, jemandem gewogen, Cig., Jan., nk.; — 3) n. komu kaj, zukommen lassen, verhängen; to mu je naklonilo smrt, das hat seinen Tod bewirkt, Cig.; kakor Bog nakloni, wie es Gott fügt, Cig.; — n. se, sich fügen, geschehen, Cig.; — nakloni se mi = nameri se mi, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nalẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) n. bolezen, sich eine Krankheit zuziehen; n. božjast, Navr. (Let.); von einer Krankheit angesteckt werden; n. osepnice; — n. uši, Läuse bekommen; — 2) = najti, Rez.-Baud.; — 3) n. se česa, in Menge zusammenbringen, bekommen; n. se denarjev; n. se uši; nalezel se ga je, er hat sich einen Rausch angetrunken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naložíti, -ím, vb. pf. 1) auflegen, aufladen; n. blaga na voz, na ladijo; n. si drv na roke; n. drv v peč, die gehörige Menge Holz in den Ofen legen; — n. jih komu, Schläge ertheilen; — auferlegen; n. dolžnost, pokoro, kazen; n. občanom plačilo, Levst. (Nauk); — preveč je naložil, = er hat sich betrunken; — voll packen, beladen; n. voz; n. peč, mit Heizmaterial füllen; — 2) anlegen: n. denar na obresti (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napíti, -píjem, vb. pf. 1) n. komu, zutrinken; n. komu na zdravje; n. komu zdravico; — kakor boš komu napil, tako ti bo tudi odpil = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — 2) n. se, sich satt trinken; n. se vode; sich voll trinken, sich berauschen: n. se vina, žganja; — napit, berauscht, Cig., Jan.; — sich voll saugen, sich ansaugen: goba se je napila vode.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naprávljati, -am, vb. impf. ad napraviti; 1) zustande zu bringen suchen; machen, herrichten; kaj pa napravljate? woran arbeitet ihr denn? — errichten; šole n.; veranstalten; veselice n.; anschaffen; n. komu obleko; — 2) zu bewegen suchen: n. koga, da bi kaj storil; — 3) ankleiden; n. se, sich ankleiden; — 4) n. se, sich anschicken; na pot se n.; k dežju se napravlja, es steht ein Regen bevor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nasẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. 1) anhauen, anhacken; n. drevo, kamen, led; n. pilo, die Feile aufhauen, V.-Cig.; — 2) in einer gewissen Menge oder genug hacken; n. drv, zelnih glav, ledu, mesa; — 3) n. koga, jemanden durchprügeln; — jemandem übel mitspielen; — 4) n. se, sich müde hacken; — 5) n. se ga, sich berauschen; nasekan, berauscht.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

črẹ̀z,* I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.-Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.-Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija-Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn-Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nabráti, -bérem, vb. pf. 1) irgend eine Quantität von einer Sache oder von Dingen zusammenbringen, sammeln, zusammenlesen; šopek cvetlic, veliko sadja n.; letos smo malo (namr. grozdja) nabrali, die heurige Weinlese ist gering ausgefallen; dosti denarjev n. za pogorelce; n. vojakov, novincev, Truppen anwerben, ausheben, Recruten assentieren; — n. se, in irgend einer Menge zusammenkommen, sich ansammeln; veliko ljudi se je nabralo pred cerkvijo; sich aufsummen; troški, kar se jih je nabralo, die aufgelaufenen Kosten; — 2) anreihen: jagod, biserov na nit n.; — 3) in Falten legen, falten, fälteln; nabran, faltig; nabrano črevo, der Dickdarm, Cig.; nabrano čelo, eine runzelige Stirn; lice, nabrano kakor suha hruška, Levst. (Zb. sp.); — 4) n. se, das Sammeln o. Lesen satt bekommen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

načę́ti, -čnèm, vb. pf. zuerst von einem Ganzen etwas nehmen, angänzen; hleb kruha n., das erste Stück von einem ganzen Laib Brot abschneiden; poln sod n., aus einem vollen Fass auszuschenken anfangen; jabolko n., den Apfel anschneiden oder anbeißen; prihranjeno n., die Ersparnisse angreifen; kapital (glavnico) n., das Capital angreifen; petek n., die Faste brechen, C.; smreko n., einen Fichtenbaum auflachen, aufritzen, Cig.; — n. se, beginnen, nk.; tukaj se je načelo njegovo znanje s plemenitim mecenom, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naklépati 1., -klę́pljem, (-páti, -pȃm), vb. pf. 1) fertig klopfen: n. koso, die Sense fertig dengeln; — n. koga, durchklopfen, durchprügeln; — 2) n. komu kaj, vorplappern, Andr.; n. komu uha, jemandem die Ohren voll schreien, ihn ausmachen, C.; — 3) durch Klopfen in einer gewissen Menge zusammen bringen: n. po sodih vinskega kamena, jvzhŠt.; — 4) n. se, = klepanja se naveličati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nakópati, -kǫ́pljem, (-kopáti, -pȃm), vb. pf. 1) eine gewisse Menge angraben; n. peska, zemlje za kako reč; — mit dem Karst oder der Haue aufladen, Mur.; — n. komu kaj, zuziehen; to mu je nakopalo bolezen, smrt; — n. si bolezen, nesrečo; n. si skrbi na glavo, sich Sorgen aufladen; — 2) aufgraben: n. prst ob drevesu, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nalę́či, -lę́žem, vb. pf. 1) hinlegen, C.; — 2) n. se na kaj, sich auf etwas legen: n. se na sulico, Dalm.; — n. se na koga, über jemanden kommen: skrb se naleže na koga, C.; — 3) in irgend einer Menge ausbrüten; naša kokoš je že veliko piščet nalegla, Z.; — n. se, in Menge ausgebrütet werden; überhand nehmen, Cig.; — 4) n. se, ansetzen: grozdje se je naleglo, češplje so se nalegle, C., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

namẹ́niti, -im, vb. pf. 1) zudenken, bestimmen: n. komu kaj; to je bilo tebi namenjeno, das war dir zugedacht; namenjena si zaročenca, Jurč.; vsak ima svojo kresnico, ki si jo izbere sam, ali mu jo namenijo mlajši, Navr. (Let.); — namenjeno mi je, es ist mir vom Schicksale bestimmt, beschieden; — 2) bestimmen: n. koga ali kaj za kaj; oče je mlajšega sina namenil za šolo, starejšega pa za dom; jutrišnji dan sem namenil za košnjo; — 3) sich vornehmen, in Aussicht nehmen; Bog je najprvo namenil človeka stvoriti v podobi žabe, Npr.-Kres; kakor namenil, tako storil, Jurč.; tudi: n. si; — 4) n. se, sich vornehmen; namenil sem se doma ostati; — n. se kam, einen Weg o. einen Gang zu machen sich vornehmen; letos sem se na Gorenjsko namenil, heuer gedenke ich nach Oberkrain zu gehen; namenjen biti kam, irgend wohin zu gehen gedenken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napẹ̑njati, -am, vb. impf. ad napeti; 1) spannen, anziehen; n. strune, vrvi; n. lok, den Bogen spannen, Dalm.; — n. svoje moči; seine Kräfte anspannen; n. se, sich anstrengen; — n. koga k delu, zur Arbeit zwingen, C.; — 2) aufblähen, schwellen; veter napenja jadra; — nekatere jedi napenjajo človeka; napenja me, ich habe Blähungen; — n. se, sich aufblähen; — voda se napenja, das Wasser schwillt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naprȃva, f. 1) die Errichtung, die Anlegung; n. vodovoda; die Bildung: n. krvi; die Veranstaltung; n. veselic; die Anschaffung; n. hišnega orodja; — die Ausfertigung, Jan.; — 2) die Vorrichtung, der Apparat; vodna n., das Wasserwerk; gasilna n., der Löschapparat; — die Zurüstung, Cig.; — die Mobilien, Cig.; — = oprava, die Toilette, Jan.; — die Anlage; vrtne naprave; — die Institution, die Anstalt; telovadna n.; dobrodełne naprave.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

natvésti, -tvézem, vb. pf. anbinden: n. na vrv, anseilen, Cig.; n. svoje cape krog sebe, Andr.; — n. srce na kaj, sein Herz an etwas hängen, Cig.; — n. komu pravdo, jemandem einen Process anhängen, Cig.; — n. komu kaj, einem etwas anbinden, anhängen, zuschreiben, Mur., Cig., Jan.; n. o kom kaj, von jemandem etwas aussprengen, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nabásati, -bȃšem, vb. pf. anstopfen, vollstopfen; n. kaj s čim, česa v kaj: želodec n., den Magen anpfropfen; cunj v vrečo, vrečo s cunjami n.; veliko ljudi na voz n., viel Leute aufladen; — laden: puško n.; — n. koga, jemandem einen Bären anbinden, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nabósti, -bódem, vb. pf. 1) aufspießen, aufstecken; n. kaj na vilice; muho na iglo n.; — 2) einen nicht tiefen Stich machen, anstechen; n. klobaso; — 3) n. podobo, (bei den Nähterinnen) ein Muster abstechen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nágniti, nágnem, vb. pf. 1) neigen; kupico n.; sod n., kadar že po malem iz njega teče; nagnjeno pisanje, die Cursivschrift, Cig.; n. se h komu, sich zu jemandem neigen; n. se črez zid; — dan se je nagnil; — nagnjen, geneigt (fig.), Jan.; na nobeno stran nagnjen, unparteiisch, Levst. (Nauk); — n. biti k čemu, inclinieren, Anlage haben, Cig.; natura je na to nagnjena, da, kar misli, to govori, Kast.; — 2) (den Willen) bestimmen, bewegen: n. koga k čemu, na kaj, Cig.; take misli so me nagnile, da ..., Levst. (Nauk); — tudi: nagníti, nágnem, Cv.; — 3) nagniti koso, die Sense schärfen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.); (nágnjiti, Žabče-Erj. [Torb.]; prim. nagnilo).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nagrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge zusammenraffen; s kupa n. polno košarico kostanjev; v naglici nagrabljene reči; — n. zakladov, Schätze aufhäufen, Cig.; — 2) eine gewisse Menge zusammenrechen; n. koš listja; — 3) n. se, des Raffens, Rechens satt werden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) n. na kaj, an etwas anlaufen, anprallen; — auf jemanden o. etwas stoßen, gerathen, jemanden antreffen; n. na družbo znancev; naletel je na mnogo ovir, er stieß auf viele Hindernisse; — tudi: n. koga, kaj, C.; naletel sem ga, ko je hruške kradel, Kr.; — naletel je, er ist übel angekommen; — 2) n. se, sich treffen, vorfallen, Cig., M.; naletelo se je tako, Tolm.; — 3) n. se, sich satt fliegen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nanósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge durch wiederholtes Tragen hinschaffen, zusammentragen; veliko jedi n. na mizo; gnoja n. v vinograd; vode v čeber n.; — anschwemmen; nalivi so nanosili peska na travnik; — 2) n. se, des Tragens satt werden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad naplesti; 1) bekränzen; n. kapelico; — 2) zuwege zu bringen suchen: n. ženitev, C.; — anzetteln, anspinnen, Cig.; — 3) prügeln, M.; n. koga z bičem, Šol.; — plagen, Cig.; — (po citrah) neusmiljeno n., die Zither unsanft schlagen, Jurč.; — n. koga, jemanden drängen, zwingen, in jemanden drängen, Cig., Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naslȃnjati, -am, vb. impf. ad nasloniti; anlehnen; glavo n. na roko; — n. se, sich anlehnen; — n. se na kaj, auf etwas beruhen, sich gründen, Cig., Jan.; — n. se na koga, sich auf jemanden berufen o. beziehen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

natláčiti, -tlȃčim, vb. pf. anstopfen, voll stopfen; n. si žepe z jabolki, želodec z jedmi, pipo s tobakom; n. se, sich mit Speisen voll stopfen; cerkev je natlačena, die Kirche ist gedrängt voll; — eine gewisse Menge hineinstopfen; n. slame v vrečo; n. tobaka v pipo; — n. veliko ljudi na voz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

natółči, -tółčem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge zerklopfen oder zerschlagen; n. orehov, kamenja; — 2) n. koga, abprügeln; — 3) n. se, sich voll essen; — 4) n. se, sich satt klopfen o. schlagen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

natrǫ́siti, -im, vb. pf. 1) eine gewisse Menge streuen: n. cvetic na pot; n. peska na papir; — 2) bestreuen: n. tla s cveticami; — 3) n. se, sich satt streuen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navíjati, -am, vb. impf. ad naviti; 1) aufwinden, aufwickeln; n. nit na kaj; — bewickeln: n. klobčiče; — 2) aufziehen: n. uro; — 3) n. koga, jemandem zusetzen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navíti, -víjem, vb. pf. 1) aufwinden, aufwickeln; n. prejo na klopčič; — 2) aufziehen: n. uro: — n. besedo na drug predmet, das Gespräch auf einen andern Gegenstand lenken, LjZv.; — 3) n. koga, in eine Zwangslage versetzen, nöthigen, vermögen, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nabòr, -bóra, m. 1) vojaški n., die Recrutierung, Jan., C., nk.; v n. klicati, zur Stellung einberufen, Levst. (Nauk); konjski n., die Pferdeassentierung, Levst. (Nauk); — 2) die zusammengebrachten Dinge, die Sammlung, V.-Cig.; — n. biserov, die Perlenschnur, SlN.; n. črnih koral, Jurč.; — 3) etwas Gefaltetes, das Gekröse, Cig.; n. ruha, der Faltenwurf, Cig. (T.); — tudi: nábor, -bóra, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nadrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) anschinden, anreißen, M., Cig.; drevesu skorje n., den Baum lachen, Cig.; — n. se, sich aufreißen, C.; — 2) n. denarjev, Geld zusammenwuchern, Cig.; — 3) abprügeln, C., jvzhŠt.; — 4) n. se, sich satt schreien.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nakániti, -im, vb. pf. 1) einen Entschluss o. einen Plan fassen, Cig., Jan., ogr.-M.; nakanil je, preseliti se v Bosno, LjZv.; nakanil se je ustreliti, LjZv.; po dolgem premišljevanju sem bil nakanil delo sam prevzeti, Nov.; hitro nakani zvršiti, kar se mu tako lepo samo od sebe ponuja, Levst. (Zb. sp.); nakanil sem, ich bin gewillt, Cig.; nakanil sem sam ž njim govoriti, ich bin gesonnen persönlich mit ihm zu sprechen, Cig.; n. kaj, etwas auszuführen sich entschließen oder beschließen, Cig.; hudo n., Cig.; nakanjen greh, die Bosheitssünde, Cig.; nakanjen cilj, das vorgesteckte Ziel, C.; n. si, sich vornehmen, ogr.-C.; nakanjeno, geflissentlich, absichtlich, Jan., C.; — 2) n. komu, jemandem etwas anstellen, einen Streich spielen: temu jo še nakanim, Bes.; vem, da so mi ti hudirji nakanili, da ne bom nikdar več prav zdrav, Jurč.; s tožbo bi nakanil in napravil, da bi vi zaprti sedeli, Jurč.; — 3) n. se, sich anschicken, Cig.; — sich vornehmen, Cig. (T.); — nakanjen biti, gesonnen sein, Jan.; — na to je nakanjeno, es ist darauf angelegt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nalívati, -am, vb. impf. ad naliti; 1) in gewissen Mengen hineingießen, voll gießen; vina n. v kupice; kupice z vinom n.; — n. se; saufen: n. se z vinom, C.; — 2) gießen, stark regnen: dež je nalival, Levst. (Rok.), Vrt.; naliva, es gießt, regnet stark.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napéljati, -pę́ljem, in: -peljáti, -ȃm, vb. pf. 1) = navoziti, zusammenfahren, anfahren, Cig., Kr.; — 2) eine Leitung herstellen, leiten; vodo kam n.; n. nit, den Faden einfädeln, C.; n. osepnice, die Pocken einimpfen, vzhŠt.-C.; — n. besedo na kaj, das Gespräch auf etwas lenken; n. govorico, Erj. (Izb. sp.); — einleiten, veranlassen; moja babnica ima tako napeljano, da vse zve, Jurč.; — anleiten, anstiften; n. koga k čemu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napítati, -pȋtam, vb. pf. 1) durch Mästen fett machen, fertig mästen; — n. se, sich anmästen; — 2) satt füttern: n. perutnino; n. otroka; n. s prazno žlico, = mit leeren Versprechungen abspeisen, Mur., Cig.; — n. se, sich satt füttern.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naséliti, -sę́lim, vb. pf. ansiedeln; n. ljudi; — bevölkern; n. deželo z ljudmi; colonisieren, Cig. (T.); — n. se, sich ansiedeln, sich häuslich niederlassen; — n. se, einwandern; — naseljen, sesshaft, ansässig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nach einer Sache oder einer Person in der Reihenfolge kommen, folgen: zdaj nasleduje molitev, na blisk nasleduje grmljavica, ogr.-Valj. (Rad); — n. kaj: dober žitek nasleduje srečna smrt, C.; to biblijo so nasledovale mnoge druge, ogr.-Levst. (Rok.); — Nachfolger sein, folgen: n. koga ali komu, Mur., Met., nk.; — n. domovanje, zemljišče po svojega ujca smrti, erben, (naslẹ̑dovati) Levst. (Nauk); — hervorgehen Jan. (H.); — 2) nachgehen, fröhnen: n. svoje želje, nasladnost svojega telesa, C., ogr.-Valj. (Rad); nachfolgen, sich nach jemandem oder einer Sache richten, nachahmen, befolgen. Mur., Jan., Cig. (T.); Kristusa, njegove nauke n., kajk.-Valj. (Rad); — tudi: naslẹ̑dovati in náslẹdovati, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nasúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) anspulen, aufwinden; n. nit na cevko, prejo na vreteno; aufdrehen, Cig.; — 2) eine gewisse Menge aufspulen, aufwinden; veliko preje n.; — 3) n. se, sich satt winden o. drehen; — 4) in die Enge treiben, ins Bockshorn jagen, Cig., M., Polj.; n. koga s tožbo, Polj.; zwingen: n. koga k miru, Cig.; — 5) nasukan, abgefeimt, durchtrieben, Cig., Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navzọ̑či, I. adv. 1) vor den Augen, vor die Augen, ins Gesicht: Bogu n., vzhŠt.-C.; vse navzoči pride, alles kommt ans Tageslicht, C.; n. priti, erscheinen, M.; persönlich erscheinen, C.; to je navzoči, das liegt vor den Augen, das ist offenbar, ogr.-C.; povedati komu n., jemandem etwas ins Gesicht sagen, hvaliti koga n., jemanden ins Gesicht loben, C.; — 2) anwesend: n. biti, anwesend, gegenwärtig, dabei sein, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., nk.; — II. praep. c. gen. in Gegenwart, angesichts, Cig., C., Mik.; n. Boga, C.; n. vseh vernih, C. (Vest.); — govori se na vzhodu navadno: nazoči; prim. Vest. I. 56.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nazvẹ́ščanje, n. die Verkündigung, die Anzeige(n), kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nedẹ́lja, f. 1) der Sonntag; v nedeljo, am Sonntag; ob nedeljah, an Sonntagen; kadar bo v petek n. = nikoli; tiha n., der Passionssonntag, C.; cvetna n., der Palmsonntag; = cvetična n., Kast.; = oljska n., Npes.-K.; velika n., der Ostersonntag; bela n., der erste Sonntag nach Ostern; — 2) = teden, die Woche, Cig., Jan., Kor.-M., Krn-Erj. (Torb.); v dveh nedeljah, Met.; v petih nedeljah, Krelj; nę́delja, Rož.-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.-Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

hinjénje, n. das Betrügen, C.; die Gleißnerei, M.; poln hinjenja in hudobe, Trub. (N. T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

načẹ́njati,* -am, vb. impf. ad načeti; von einem Ganzen wegzunehmen anfangen; hlebce n., polne sode n.; — n. se, den Anfang nehmen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nadrobíti, -ím, vb. pf. eine gewisse Menge zerbröckeln: otroku kruha n. v mleko; piščancem kruha n.; n. cukra; ako tolčeš cuker, nadrobi se ti ga nekoliko; — nadrobljen, eingesprengt, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

najẹ́sti, najẹ́m, vb. pf. 1) anessen, anfressen; nekaj je najedlo jabolka; — 2) n. se, sich satt essen o. fressen; n. se česa; krava se je detelje najedla; — n. se koga, des Stichelns (objedanja) gegen jemanden satt werden, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naklȃdati, -am, vb. impf. aufladen; blago na vozove n.; — n. komu bremena; deželi davke n.; = naklade devati na panjeve, Levst. (Beč.); — prim. naklada 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nakláti, nakǫ́ljem, vb. pf. 1) ein wenig spalten, anspalten; les je naklan, das Holz ist angespalten; — 2) in einer gewissen Menge spalten: drv n.; — in einer gewissen Menge abschlachten, abstechen; n. dosti perotnine za gosti; — 3) n. se, sich satt spalten o. schlachten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nakováti, -kújem, vb. pf. 1) anschmieden, Cig., Gor.; — 2) in einer gewissen Menge fertig schmieden; n. železnih obročev; — in einer gewissen Menge prägen; n. veliko zlatega denarja; — 3) n. se, sich satt schmieden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nakrésati, -krę́šem, vb. pf. 1) genug (Feuer) schlagen: ognja n.; — 2) n. koga, durchprügeln, BlKr.; — 3) n. se = naveličati se kresanja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nakúhati, -kȗham, vb. pf. 1) eine gewisse Menge kochen; n. veliko mesa; — 2) n. se, durch Kochen an Größe zunehmen; — 3) n. se, das Kochen satt bekommen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nalàšč, adv. eigens, mit Fleiß, mit Vorsatz, geflissentlich; to sem n. za njega naročil; n. najet človek; to je n. storil; — tudi: nȃlašč; — nam. navlašč; podstava: vlast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nalíti, -líjem, vb. pf. in einer gewissen Menge hineingießen; vina n. v kupico do vrha; — voll gießen; kupico komu n.; — n. se pijače (vina, žganja), sich voll trinken, sich ansaufen; — nalit, strotzend von Fette, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

namašíti, -ím, vb. pf. voll stopfen; n. si žepe; v nos si n. tobaka; — n. se, sich den Magen voll stopfen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

namétati, -mę́čem, I. vb. pf. in einer gewissen Menge werfen: n. kamenja v jamo; n. prsti v grob; snopov namečejo po obeh straneh poda, Ravn. (Abc.); — n. jih komu po plečih, jemanden abprügeln, Jurč.; — n. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; — II. namẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, 1) vb. impf. ad navreči, nametati II., Dol.; — 2) (sneg) nameta, es stöbert, Ig, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napȃjati, -am, vb. impf. ad napojiti; tränken, zu trinken geben: n. živino; n. ljudi, = obilo jim piti dajati (vina); — bewässern, Jan., Levst. (Močv.); — n. les, Holz imprägnieren, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napǫ́titi,* -im, vb. pf. 1) anweisen, weisen; n. koga kam, do koga; n. na pravi pot, auf den rechten Weg bringen; n. blodnega na pravi pot, ogr.-C.; n. na civilno pravdo, auf den Civilrechtsweg weisen, DZ.; — 2) veranlassen, bewegen; to me je napotilo, da ...; — 3) n. se, sich auf den Weg machen, sich begeben; kam si se napotil?

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naročíti, -ím, vb. pf. auftragen; n. komu, da naj kaj stori: vse sem opravil, kar si mi naročil; anordnen; n. v oporoki, Cig.; — bestellen; — n. voz, knjigo; n. si časnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nasȋlje, n. die Gewaltthat, die Gewaltthätigkeit, Cig., Jan., C.; pohotno n., die Nothzucht, Jan. (H.); — državno n., der Staatsstreich, Jan. (H.); — po drugih slov. jez.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naslẹ̑dje, n. die Nachfolge, Cig., DZ., Vrt.; n. v službi, Cig.; prestolno n., die Thronfolge, Cig. (T.); dedno n., die Erbfolge, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nastòp, -stǫ́pa, m. 1) der Antritt; n. službe; n. dedine; n. vladarstva, die Thronbesteigung, Cig. (T.); — 2) das Auftreten, der Auftritt, Mur., Cig., Jan., nk.; — navadni n., die Grundstellung, Telov.; — 3) die Ueberschwemmung, C.; nastop je zablatil travo, Idrijska dol.-Erj. (Torb.); — die Flut: n. in odstop, Cig., Vod. (Izb. sp.); — 4) = nastopek, Preš.; slabi nastopi, Burg.; — tudi: nástop, Erj. (Torb.), Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nastrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge auffangen; n. škaf vode pod kapom; n. krvi v skledico; — 2) n. koga, jemanden erlauern, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nastrójiti,* -im, vb. pf. 1) eine gewisse Menge gerben; veliko kož n.; — eine gewisse Menge fertig beizen: nastrojil je gobe toliko, da zdaj ne ve kam ž njo, Str.; — 2) n. koga, durchgerben, durchprügeln, Cig.; — 3) n. klobuk, einen Hut aufstaffieren, V.-Cig.; — 4) (im Bergbau) Anstalten machen, dass die Arbeiter die Arbeit beginnen können, anschanzen, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nasúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. in einer gewissen Menge aufschütten; n. prsti, zrnja, žita; n. peska po cestah; — n. mernik z vrhom, den Scheffel gegupft voll schütten; Polno zibko je d'narjev nasul, Npes.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naščuváti, -ščúvam, -ščújem, vb. pf. 1) aufhetzen; n. psa na koga; n. ljudi proti oblastnikom; — 2) n. se, des Hetzens satt werden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naštúliti, -štȗlim, vb. pf. 1) napraviti kaj, da ima štulo, da je štulasto, aufthürmen: dva klobuka n. na glavo, kako obleko na-se n., Lašče-Levst. (Rok.); — n. se, sich aufputzen, Cig.; naštuljen, (geschmacklos) aufgeputzt, C., Kr.; — 2) n. se kam, sich irgendwohin vordrängen, wo man im Wege ist, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

natéči, -téčem, vb. pf. 1) fließend sich zu einer gewissen Menge ansammeln; nateklo je še pet škafov vina iz soda; — n. se, anfließen: ribnik se je natekel, Cig.; zusammenlaufen: narod se je bil v mesto natekel, LjZv.; — 2) treffen: mene je nateklo, Z.; kakor nateče, wie es kommt, Z.; — schlecht ankommen, Cig.; — n. božjo jezo, sich den Zorn Gottes zuziehen, Bas.; — 3) n. se, sich satt laufen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

natépsti, -tépem, vb. pf. 1) gehörig abprügeln; — 2) eig. durch Schlagen zusammenbringen: n. si na glavo, sich etwas aufbürden, aufladen; n. se, in einer gewissen Menge sich ansammeln, zusammenlaufen; ljudi celo druhal se je nateplo, Met.-Mik.; natepla se je velika množica, Cig.; — 3) n. se, sich voll essen; n. se dobrih rib in druge jedi, Krelj; — 4) beschmutzen: s prahom natepen, Vest.; — 5) anstecken, n. se, angesteckt werden: natepen s kužno boleznijo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

natésati, -tę́šem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge (Holz) behauen; n. veliko hlodov; — 2) n. koga, abprügeln, Glas.; — 3) n. se, des Zimmerns satt werden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

natrę́sti, -trę́sem, vb. pf. eine gewisse Menge herabschütteln; n. sadja z drevja; — in einer gewissen Menge anstreuen: n. peska, prsti, smodnika; — bestreuen; n. tla s peskom; — zelo redko je z ljudmi natreseno barje, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naudáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) n. kaj na kaj, an etwas schlagen, Cig.; aufdrücken: n. potrdilu uradni pečat, DZ.; pismo naudarjeno s pečatom, DZ.; — 2) anheften (pri šivanju popeti z redkimi švi), Cig., Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) n. ceno, den Preis erhöhen, Mur.; — n. obečo, ein Anbot thun, Hip. (Orb.); — 4) naudarjen, = prismojen, Cig., C., M., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) einnähen, Jan.; — 2) n. se, in sich aufnehmen, erfüllt werden: n. se mokrote; n. se duha, mit einem Geruch erfüllt werden, Met.; navzet, imprägniert, Cig. (T.); — n. se visocih misli, Cig.; zemlja se je hudobe navzela, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nažgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anbrennen; n. papir; n. svečo; — anzünden; luč n.; — 2) abprügeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

primółčati, -ím, vb. pf. dazu schweigen: primolčiš in maščevanja ne iščeš, Kast. (N. c.); prizanesi, primolči! Kast. (N. c.); nobene mi ne primolči, er bleibt mir keine Antwort schuldig, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck (bot., chalaza), (n. pr. pri kostanju), Tolm.-Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

govorȋčje, n. die Phrase(n) (zaničlj.): poulično govoričje, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

ję́drčje, n. coll. Kerne, n. pr. izluščena bučna jedrca, (jedrčjè) vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nabẹ́liti, -im, vb. pf. 1) ein wenig entrinden, lachen: drevo n., Cig.; nabeljeno drevo, der Lachbaum, Cig.; — 2) eine gewisse Menge bleichen: platna malo, veliko n.; — 3) n. se = beljenja se naveličati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nabíjanje, n. 1) das Anschlagen; — 2) das Bereifen: n. sodov; — 3) das Laden (eines Gewehres); — 4) das Prügeln, Cig.; — 5) das Ueberbieten (bei einer Licitation); prim. nabijati 5).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

načȇłstvọ, n. die Vorstehung, das Vorsteheramt, C., Cig.; — die Hegemonie, Cig. (T.); — der Vorstand, DZ., Nov.; deželno n., die Landesstelle, DZ., Levst. (Cest.); občinsko n., der Gemeindevorstand, Levst. (Pril.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

načésati, -am, -čę́šem, vb. pf. 1) anreißen; nohte si n.; — 2) eine gewisse Menge abreißen; n. mladih vejic z drevesa; — 3) zusammenkämmen; prahu n. z glave.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

načrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge schöpfen, anschöpfen, Jan.; — 2) n. se, sich satt schöpfen, Cig.; — 3) n. se, sich voll saufen: vode se n., Vrsno-Erj. (Torb.), Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nadẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ́m, C.), vb. pf. 1) = na kaj dejati: n. klobuček, das Hütchen aufsetzen, LjZv.; predivo na koželj n., aufrocken, Cig., M.; — anlegen: brzde jeziku n., C.; aufladen: ne spodobi se, da bi nadeli, kakor svetojurski selniki, Jurč.; — 2) n. komu (priimek), jemandem einen Spitznamen geben, Cig., Jan., C.; nadeli so mu "piskar", Navr.-Jan. (Slovn.); — 3) anfüllen, anstopfen, Mur., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nadẹ́vati, -vam, -vljem, I. vb. impf. ad nadeti; 1) daraufthun: predivo na koželj n., M.; aufladen: n. na voz, C.; — auferlegen: dolžnosti, katere nadeva služba, Levst. (Nauk); — 2) Namen beilegen, C.; — 3) anfüllen, Cig.; klobase n., Z.; puško n., laden, Z.; — II. vb. pf. in einer gewissen Menge hin- oder hineinlegen, anstopfen; n. komu pol žepa, poln žep črešenj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nadstrǫ̑pje, n. das Stockwerk, Cig., Jan., M., nk.; polovično n., das Halbgeschoss, Cig.; hiša z dvema nadstropjema, Cig.; v eno n. zidana hiša, ein einstöckiges Haus, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nagájati, -am, vb. impf. ad nagoditi; 1) zufügen: hudo n., Krelj; eno nadlogo za drugo sam sebi nagaja, Dalm.; nesrečo n. komu, C.; — 2) n. komu, jemandem etwas zum Possen (Schabernack) thun, ihn necken, ärgern, vexieren; otroci nagajajo varuhinji, kakor le morejo; delo mi nagaja, die Arbeit geht mir nicht recht vonstatten; krč, kašelj mu nagaja, (belästigt ihn); — 3) = ugajati, nach Wunsch thun, gefällig sein, ogr.-C.; n. željam, Danj.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nagnésti, -gnétem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge kneten: n. testa za pet hlebcev; — 2) anschoppen, vollstopfen; koš n.; cerkev je nagnetena (gedrängt voll); — n. se, sich zusammendrängen: veliko ljudi se je nagnelo v majhno cerkvico.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naježíti, -ím, vb. pf. emporsträuben, Cig.; ščetine n., Cig.; n. se, sich emporsträuben (o laseh), Mik.; obrvi so se mu naježile, Erj. (Izb. sp.); — n. se, die Haare, die Borsten emporsträuben, Z., C.; n. se od straha, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nakŕkniti, -kȓknem, vb. pf. anschwellen, aufgehen (n. pr. o testu), Mur.; n. v ponvi, vzhŠt.-C.; — n. se: detelja in drugi preobjedni živež se nakrkne v želodcu, Poh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nalȃgati, -am, vb. impf. ad naložiti; auflegen, aufladen; seno, drva (na voz) n.; — auferlegen; dolžnosti komu n.; — anlegen: denar na obresti n., (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

namázati, -mȃžem, vb. pf. 1) anstreichen, anschmieren; n. kruh, testo z maslom; n. usnje z mastjo, lase z oljem; kola n., den Wagen schmieren; — 2) n. koga, durchprügeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naməkníti, -máknem, vb. pf. 1) dazugeben, zuschlagen, Cig. (T.); n. rob, einen Saum an ein Kleid ansetzen, V.-Cig.; — n. sukno, das Tuch ausdehnen, erweitern, C.; — 2) n. ogibe, die Weichen (an der Eisenbahn) stellen, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

namrgǫ́diti, -ǫ̑dim, vb. pf. n. usta, den Mund verziehen, eine Grimasse schneiden, Cig. (T.); = n. obraz, Erj. (Izb. sp.); n. čelo, die Stirne runzeln, Jan., SlN.-C.; — n. se, das Gesicht verziehen, C., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naprẹ̑j, adv. 1) vorwärts; n. iti, gledati; ne vedeti ne naprej ne nazaj = weder aus noch ein wissen; voran: n. moliti, Vorbeter sein, n. peti, Vorsänger sein (po nem.); — = herein! Jan. (H.); (prim. it. avanti!); — 2) künftighin; Kar si mi b'la, ne boš mi naprej, Preš.; = za naprej; — 3) voraus, vorher; n. plačati, voraus bezahlen; n. vedeti, vorher wissen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naprę́sti, -prę́dem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge spinnen; veliko, malo n.; — 2) listig aussinnen, ausspinnen, Cig., Jan.; n. jo komu, einem einen Streich, einen Possen spielen, Cig.; — 3) n. se, sich satt spinnen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naprẹ́ti, -prèm, vb. pf. anstemmen, Z.; — n. petelina, den Gewehrhahn spannen, C.; — n. moč, die Kraft anstrengen, C.; n. se, sich anstrengen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napustíti, -ím, vb. pf. 1) ein wenig nachlassen (z. B. von einer Spannung), Cig.; — 2) (bei einem Kleide) durch Auftrennen des Eingeschlagenen länger oder breiter werden lassen, auslassen, Cig., M., Z.; n. kiklo, Kr.; — verigo za en člen n., die Kette um ein Glied schlaffer spannen, Dol.; — 3) ausladen, hervorstehend machen (arch.), Cig.; napuščena streha, das Wettervordach, Levst. (Pril.); — napuščen kot, vorspringender Winkel, V.-Cig.; — 4) = pustiti, da nateče, anlassen, Cig., Jan., Cig. (T.); — n. papir, das Papier tränken, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nasipávanje, n. das Auf-, Anschütten; — n. cest, das Beschottern der Straßen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) losstürmen, Cig., Jan., M.; — n. kaj, stürmen, bestürmen: n. mesto, Cig., Jan., nk.; — človeka skrb naskoči, Vrt.; — 2) übel ankommen, ogr.-C.; — 3) n. si kaj, sich (durch einen Sprung) eine Beschädigung zuziehen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naslájati, -am, vb. impf. ad nasladiti; 1) versüßen: spomin jima pač ni mogel naslajati spanca, Jurč.; — 2) ergötzen: n. srce, Let.; — n. se, sich ergötzen, SlN.; n. se z vsemi pozemeljskimi dobrotami, LjZv.; n. se česa, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nasnȃvati, -am, vb. impf. ad nasnovati; das Garn aufziehen, anzetteln, M.; klopke n., Danj. (Posv. p.); — iglo si n., einfädeln, Danj. (Posv. p.); — n. si peneze, sich Geld erwerben, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nasnováti, -snújem, vb. pf. anzetteln (vom Weber); — n. pesem, ein Lied ersinnen, Npes.-Pjk. (Črt.); to se vam je v pijanosti nasnovalo, dieser Gedanke kam euch im Rausch, LjZv.; — n. dnevnik, ein Tagebuch anlegen, DZ.; nasnovano delo, das inaugurierte Werk, Levst. (Močv.); anstiften, anzetteln: n. zaroto, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navę́zati, -žem, vb. pf. 1) anbinden; — srce na kaj n., Cig.; — n. se na kaj, sich an etwas binden (fig.), Cig.; — 2) eine gewisse Menge anbinden; trakov n. na obleko.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navodílọ, n. 1) die Anleitung, der Leitfaden, Cig. (T.), nk.; die Instruction, Levst. (Nauk), DZ., nk.; — 2) električno n., der Inductionsapparat, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) zugeben, (als Zugabe) daraufgeben; pest moke, kosček mesa n.; — 2) entwerfen, projectieren, Cig., Jan., C.; — 3) auferlegen: naklade k davkom na vse občane n., auftheilen, Levst. (Nauk); — 4) n. se, mit Mühe und Anstrengung sich einarbeiten, Cig.; navržen, geübt, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

neháti, -ȃm, nav.: nę̑hati, -am, vb. pf. 1) aufhören; n. delati; nehaj me zmerjati; dež, zima neha; kreg, vojska neha; vse bo enkrat nehalo; — ablassen: n. od dela, Ravn.-Mik.; n. od greha, Cig., Jsvkr.; — 2) = pustiti, lassen: n. kaj, Kor.-Cig., Jan., ogr.; ne neham vas sirote, ogr.-Valj. (Rad); nehaj me! = pusti me! Krn-Erj. (Torb.), Rez.-Baud.; Naj se oglasi al' neha, Npes.-Mik.; — = odpustiti: ves strašni dolg mu je nehal, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nẹ́titi, -im, vb. impf. 1) anzünden, Feuer anmachen; ogenj n., das Feuer unterhalten, Habd., Rib.-Mik., Cig.; heizen, Mur., Jan., Celovška ok.; Bodi zima bodi kres, Kadar zebe, neti les, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 2) n. se, brennen, Z.; — lice se mi neti, das Gesicht brennt mir (z. B. vor Scham), ogr.-C.; — n. se, braun werden (vom Gebäck im Ofen), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nǫ́žnica, f. 1) die Messerscheide, die Scheide, bes. die Schwert- oder Säbelscheide, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Dol.; nav. pl. nožnice, Alas., Guts., Mur., Cig., Krelj, Hip. (Orb.); meč iz nožnic izdreti, Dalm.; — das Futteral: (n. za britvo), Dict.; (n. za naočnike), Cig.; (n. za knjigo), Savinska dol.; — listna n., die Blattscheide, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) die Erbsenschote, Mariborska ok.-C.; — 3) pl. nožnice, bei der Stampfe die durchlöcherten Bretter, durch deren Löcher die Stampfschäfte (pahi) gehen, Dol.; — 4) neka skoljka: die Messerscheide (solen vagina), Erj. (Ž.); — tudi: nožníca.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

obadvȃ, m. -ẹ̑, f., n., num. = oba, Cig., Jan., kajk.-Mik.; sklanja se navadno le drugi del (prim. Mik. (V. Gr. III. 147.)), n. pr. obadvema, Dalm.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

obravnávanje, n. 1) das Verhandeln, die amtliche(n) Verhandlung(en), Cig., nk.; — 2) das Reinigen des Getreides durch Reitern.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

obŕtalọ, n. 1) stvar, ki se vedno vrti, n. pr. nemiren otrok, Kanal-Erj. (Torb.); — 2) das Ringelspiel, Jan. (H.); — 3) der Betrieb, Nov.; železnica je v obrtalu, Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

oplę̑tje, n. das umgebende Flechtwerk (kar je n. pr. pri košu spletenega), Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

rẹzílọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Jan., Cig. (T.), Lašče-Erj. (Torb.); n. pr. v obrezovanje trt, M.; — coll. Schneidewerkzeuge: brusi škarje in drugo skrhano rezilo, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Messerklinge, Kras-Cig., M.; ta nožič ima štiri rezila, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

rožjè 2., n. = orožje, die Waffe(n), C., ogr.-Valj. (Rad); meč ali drugo rožje, Rec.; rǫ̑žje, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

sločílọ, n. 1) = naprava za sločenje kake stvari (n. pr. vil), C.; die Reifbeuge (der Böttcher), C.; — 2) die Krümmung (z. B. der Reife), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

stísniti, -tȋsnem, vb. pf. 1) zusammendrücken, zusammenpressen; s. roko v pest, die Faust ballen; s. komu roko, jemandem die Hand drücken; comprimieren (phys.), Cig. (T.); fest zuschließen: s. zobe, usta; rep med noge s., den Schweif einziehen (n. pr. o psu ali pren.); rame s., die Achseln zucken, Cig.; s. koga (kaj) v kaj, jemanden (etwas) hineinzwängen, Cig., Jan.; s. se v kot, sich in den Winkel schmiegen; — hitro ga je stisnilo, der Tod hat ihn schnell dahingerafft, jvzhŠt.; — verengen, Cig.; s. se, sich verengen, Cig.; — beschränken, Cig.; — s. se, zusammenschrumpfen, Cig.; dan se je stisnil, Z.; — stisnjen, compendiös, Cig.; — gedrängt, Jan.; — stisniti, sich auskeilen (mont.), Cig.; rob stisne, Vod. (Izb. sp.); — 2) stisnjen, karg, geizig, knauserisch, Cig., C.; stisnjen lakomnik, Kast. (N. c.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vẹ́šalọ, n. 1) tako se imenuje vse kuhinjsko orodje, kar se ga da na steno obesiti, n. pr. razne pokrovače, kuhalnice, penenice itd.: "gospodinja se lahko ponaša s svojim vešalom", Rihenberk-Erj. (Torb.); — 2) pl. vẹšála, der Galgen, Cig., Jan., C., nk.; (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

zamȋzje, n. prostor za mizo (n. pr. klop): vzame kučmo z zamizja, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

kisȃł, -li, f. saure Speise(n) (n. pr. kiselo zelje, kisela repa, itd.), Notr., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

kiselína, f. 1) die Säure, Mur., Cig. (T.), Valj. (Rad); (nav. kislina); — 2) Saures, saure Speise(n), (n. pr. kisela repa, kiselo zelje itd.), Svet. (Rok.); — 3) saure Milch, vzhŠt.; zvara in k., Pjk. (Črt.); — kíselina, Škrab. (Cv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

kràt 2., (kráta), m. das Mal; navadno se drugim besedam priklepa, n. pr. prvikrat, desetkrat, takrat itd.; polnokrat, oft, Pod Belo-Erj. (Torb.); — v ostalih oblikah se piše posebej, n. pr. toliko kratov, Krelj-M.; pet kratov, koliko kratov, Levst. (Sl. Spr.); Koliko kratov me po mestu žene! Preš.; — ob kratu, sogleich, C.; h kratu, zugleich; oba h kratu Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nabíranje, n. 1) das Sammeln; n. vojaških novincev, die Werbung, die Recrutierung, Cig., nk.; — 2) das Anreihen (z. B. von Perlen); — 3) das Fälteln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nabrésti, -brédem, vb. pf. 1) einen Streich spielen: n. komu kaj, n. jo komu, Cig., M.; — 2) n. se, sich müde waten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nacẹ́piti, -im, vb. pf. 1) in irgend einer Menge spalten; drv (premalo, dosti, za cel teden) n.; in irgend einer Menge pfropfen; trideset dreves nacepiti v enem dnevu; — 2) anschlitzen, anspalten, ein wenig spalten, Cig.; nacepljen, gespalten (bot.), Cig. (T.); n. list, Tuš. (R.); — 3) n. se, sich satt spalten oder pfropfen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nacmokáti, -ȃm, vb. pf. 1) aufklecken; blata n. na steno; — 2) n. se, sich satt schmatzen; — = cmokaje se najesti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

načȇłnik,* m. 1) der Vorgesetzte, der Vorsteher, der Chef, der Häuptling, Cig., Jan., nk.; postajski n., der Stationsvorstand, DZ.; deželni n., der Landeschef, DZ.; — 2) das Stirnband (= porta), Dict.; n. ali šapelj, Dalm.; die Stirnplatte, Dalm.; n. iz najčistejšega zlata, Jap. (Sv. p.); der Stirnriemen, C., Hip. (Orb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

načŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) durch Linien etwas darstellen, einen Abriss, Umriss von einer Sache machen, skizzieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; n. krog, einen Kreis beschreiben, Cig. (T.); — entwerfen, concipieren, Cig., nk.; n. pojem, einen Begriff construieren, Cel. (Geom.); — 2) n. drevo, = načeti, lachen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

načrtávanje, n. 1) das Entwerfen, nk.; — 2) das Anritzen: n. smrek, der Harzriss, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nȃdẹjanje, n. die Hoffnung, C.; brez nadejanja, unverhofft, unerwartet, Meg.; hudo n., der Argwohn, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nadẹlovȃnje, n. die Bearbeitung: n. ceste, Levst. (Cest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nádọ, n. der stählerne Auftrag, C.; na balti ali sekiri mora biti nado, da dobro seka, BlKr.; — der Stahl, Mik.; jeklo ali n., Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nadprȃvdništvọ, n. državno n., die Oberstaatsanwaltschaft, DZ., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nàdsodíšče, n. das Obergericht, SlN.; deželno n., das Oberlandesgericht, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nadzòr, -zóra, m. die Aufsicht, Cig., C., nk.; glavni n., die Generalinspection, Cig.; višji n., die Oberaufsicht, Cig.; policijski n., die Polizeiaufsicht, nk.; n. imeti nad cestami, Levst. (Nauk); — tudi: nádzor, -zóra, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nagȃnjati, -am, vb. impf. ad nagnati; 1) treiben, aufjagen: zver n., Cig., Lašče-Levst. (Rok.); — 2) antreiben, drängen; n. dolžnika, da naj plača, den Schuldner zum Zahlen drängen; — 3) verursachen: nadloge komu n., Trub.; veliko pravdnino n. komu, jemandem große Processkosten verursachen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nagibálọ, n. moralno n., die moralische Triebfeder, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naglȃvje, n. die Last, die man auf dem Kopfe trägt, Mik.; — die Kopfbedeckung, Cig.; — das Diadem, C.; kraljevo n., Škrinj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nagóniti, -gǫ́nim, vb. pf. 1) auftreiben: veliko živine n.; psi so veliko zajcev nagonili; — 2) n. se, = gonjenja se naveličati, sich satt brunften; — sich austummeln, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nagovoríti, -ím, vb. pf. 1) durch Zureden bestimmen, bereden; n. koga na kaj, Cig.; anstiften: n. krive priče, Cig.; — 2) = obgovoriti, anreden, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) n. se, des Sprechens überdrüssig werden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nagrébsti, -grébem, vb. pf. 1) anscharren; n. prsti, blata; — 2) n. se, sich müde scharren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nahȃjati, -am, vb. impf. ad najti; 1) zu finden pflegen, finden; na gorah nahajamo lepih cvetic; — n. se, sich vorfinden, vorkommen; ogr.-Valj. (Rad), nk.; — 2) herankommen: mrak nahaja, M.; Tam je ljub'ca rajala, Meni v srce nahajala, Npes.-Schein.; — anwandeln: nahaja me želja, Cig.; bolezen me nahaja, es überfällt mich eine Krankheit, Cig., Gor., BlKr.-M.; — 3) n. koga = hoditi za kom, Guts., Jarn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nahóditi se, -hǫ́dim se, vb. pf. 1) sich müde o. satt gehen; — 2) n. se česa, durch Gehen etwas bekommen, C.; n. se smrtne bolezni, Zv.; tudi: n. si bolezen, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nájdenje, n. 1) die Auffindung; — 2) der Befund, Cig. (T.), DZ.; n. poverjevati, den Befund beglaubigen, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

najẹ̑manje, n. das Miethen, das Dingen; n. stanovanja, težakov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nájti, nájdem, vb. pf. 1) finden; česar si iskal, to si našel; ausfindig machen: najdi mi kupca, verschaffe mir einen Käufer; entdecken; novo deželo n.; — 2) n. se, zusammenkommen: v Jeruzalemu se je bilo ljudi že brez števila našlo, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nàjvèč, adv. superl. ad več; 1) am meisten; n. denarjev imeti; n. dobrega komu storiti; — 2) meistens, größtentheils, Cig., Jan., nk.; največ ne vedo, kaj je prav, Levst. (M.); = po največ: hrib, kateri je po največ zelo strman, Levst. (Pril.); po največ je prebival ob vodi in suhem kruhu, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nakazílọ, n. die Assignation, Jan., DZkr.; plačilno n., die Zahlungsanweisung, Levst. (Cest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nakídati, -kȋdam, vb. pf. 1) eine gewisse Menge aufwerfen, aufschaufeln; n. veliko gnoja, snega na kup; — 2) n. se, sich müde schaufeln, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naklȃnjanje, n. 1) das Neigen; — 2) die Neigung: n. izkažene nature, Dalm.; — 3) das Zuwenden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naklátiti, -im, vb. pf. 1) in einer gewissen Menge herunterschlagen: sadja n. poln jerbas; — 2) n. se, des Herabschlagens satt werden; — des Vagabundierens satt werden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naklẹ́stiti, -im, vb. pf. 1) in einer gewissen Menge abästend abhacken: n. smrekovih vej; — 2) n. koga, durchprügeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nakljȗčje, n. der Zufall, Cig.; das Schicksal: n. zdanjih dni, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nakljuváti, -kljújem, vb. pf. 1) s kljuvanjem načeti, mit dem Schnabel anhacken, anpicken; n. oreh; — 2) n. se, sich satt picken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naklòn, -klóna, m. 1) die Verbeugung, das Compliment, Cig.; — 2) die Neigung, Mur., Cig. (T.), C.; podolžni n., die Längenneigung, Levst. (Cest.); — magnetni n., die magnetische Inclination, Sen. (Fiz.); — die Neigung (fig.), der Hang, Cig.; nakloni k dobremu, Valj. (Rad); — 3) die Art, der Modus (gramm.), Mur., Cig., Jan.; določni, pogodni (pogojni, Jan.), dovolilni, velelni n., die anzeigende, Bedingungs-, Zulassungs-, Befehlart, Levst. (Sl. Spr.); — tudi: náklon, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nakopíčiti, -ȋčim, vb. pf. anhäufen, zusammenhäufen; n. blaga; — n. se, sich anhäufen; nakopičilo se mi je dela.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nakováłce, n. dem. nakovalo; kleiner Amboss; n. v ušesu, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nakŕčiti, -im, vb. pf. eine gewisse Menge aufroden: n. nekoliko zemlje; — n. kup kamenja, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nalẹ́gati, -am, vb. impf. ad naleči (ležem); — n. se na koga, über jemanden kommen, C.; — n. se česa, etwas betreffen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nalipanje, n. hudičevo n. ali silovanje ("Anlauf"), Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nalómiti, -lǫ́mim, vb. pf. 1) anbrechen; palico n.; nalomljenega trstu ne bo strl, Ravn.; — eine abweichende Richtung geben, brechen: streho n., Cig.; — 2) eine gewisse Menge brechen; malo, veliko kamenja n.; n. dračja za kurjavo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nalovíti, -ím, vb. pf. 1) eine gewisse Menge zusammenfangen; veliko rib, ptic n.; — 2) n. se, des Fangens, Jagens satt werden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nalúčati, -am, vb. pf. 1) eine gewisse Menge werfen; kamenja n. v vodo; — 2) n. se, sich satt werfen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

namȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad namočiti; von einer Flüssigkeit durchdringen lassen; bewässern: dež namaka zemljo; potok namaka travnike; im Wasser einweichen: perilo n.; n. grah v vodi; die Erbsen im Wasser aufquellen lassen; šiba se že namaka = die Strafe naht, jvzhŠt.; — beizen; v lugu n., laugen, Jan. (H.); — eintunken; kruh v vino, v kavo n.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

namę́rjati, -am, vb. impf. ad nameriti; 1) richten, anlegen, zielen, Meg., Guts., Cig., Jan.; namerjajo s svojimi strelami, Dalm.; — n. na kaj, auf etwas zielen; — 2) n. kaj, etwas vorhaben, beabsichtigen; mit einem Plane umgehen; naslov naznanja vse, kar namerjamo, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

namẹ̑stništvọ, n. die Stellvertretung; — die Statthalterei, Cig., Jan., nk.; cesarsko n., Jan.; nav. namẹstnȋštvọ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

namlátiti, -im, vb. pf. 1) eine gewisse Menge ausdreschen; n. deset vaganov pšenice; — 2) n. koga, durchprügeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

namȓdati, -am, vb. pf. verziehen: obraz n., C.; — runzeln: čelo n., Jan.; — n. se, den Mund verziehen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nanáditi, -im, vb. pf. übereinander legen, schichten, Erj. (Min.); — n. se, sich übereinander schichten, Erj. (Min.); — n. se, sich anhäufen (o dolgovih), Koborid-Erj. (Torb.); — prim. nada 1).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nanȃšati, -am, vb. impf. ad nanesti, nanositi; 1) herantragen, zusammentragen, Raj' b' letala nizko, Zbirala cvetje, Nanašala mladim Celo poletje, Vod. (Pes.); n. gnezdo = znašati gnezdo, Levst. (Zb. sp.); — anschwemmen; nalivi prst in sip nanašajo na cesto, Levst. (Pril.); — 2) mit sich bringen, Cig.; okoliščine tako nanašajo, Cig.; — govorjenje je tako nanašalo, das Gespräch führte darauf, M.; — 3) beziehen: na oko n., auf das Auge beziehen, Žnid.; — n. se na kaj, sich auf etwas berufen, Cig., Jan.; sich auf etwas beziehen, Mur., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napásti, -pásem, vb. pf. 1) satt weiden; kadar pastir živino napase, žene jo domov; genug zu essen geben, satt füttern, n. koga; n. se, sich satt essen; — 2) n. se, des Weidens satt werden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napeljȃnje, n. die Hinleitung; n. vode na travnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napíliti, -pȋlim, vb. pf. 1) anfeilen, Mur., Cig.; — ansägen: napiljen list, gesägtes Blatt, Cig. (T.), Tuš. (B.), Vrt.; — 2) eine gewisse Menge feilen oder sägen; — 3) n. se, sich satt feilen oder sägen; — 4) n. se česa, etwas mühsam erlernen, einbüffeln, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napísati, -šem, vb. pf. 1) aufschreiben, Cig.; — 2) eine gewisse Menge schreiben: n. deset vrstic, dve strani; — ausfertigen, verfassen; — 3) n. se, sich satt oder müde schreiben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naplẹ́ti, -plẹ́vem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge (z. B. Unkraut) ausjäten; n. koš plevela; — 2) n. se, sich satt jäten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napojíti, -ím, vb. pf. tränken: n. živino; n. človeka, betrunken machen; n. zemljo, bewässern; n. les, imprägnieren, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. 1) Sprünge bekommen, Cig.; tudi: n. se, Cig.; napokan, angesprungen, Cig.; — 2) durchprügeln; — 3) zusammentreiben, Jan. (H.); — 4) n. se, sich satt essen, sich voll pfropfen; n. in najesti se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naprašíti, -ím, vb. pf. anstäuben, bestäuben; n. sobo; — mit Puder bestäuben, bepudern, — n. se, sich bestäuben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napráti, -pérem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge (Wäsche) waschen: n. poln škaf perila; — 2) n. se, sich müde waschen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naprę́či, -prę́žem, vb. pf. einspannen, anspannen; n. konje; n. voz, bespannen; — n. koga, da kaj naredi, jemandem eine Arbeit auflegen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naprǫ́žiti, -im, vb. pf. nastaviti kako prožilo (proglo), Kras-Erj. (Torb.); — n. petelina, den Hahn spannen, Cig.; — n. kaj, ein Geschäft o. eine Intrigue einfädeln, Cig.; imeti naproženo, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napúhniti, -pȗhnem, vb. pf. aufblasen, aufblähen, Mur.; — n. se, aufgebläht werden, schwellen, Cig., Mik.; — n. se, hochmüthig werden, Z.; napuhnjen, aufgeblasen, hochmüthig, Mur., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad napuhniti; aufblähen; — vedenje napuhuje, das Wissen macht hochmüthig, Dalm.; — n. se, schwellen: morje se napuhuje, Trub., Dalm.; — n. se, aufgeblasen, hochmüthig sein, Meg.; zoper druzega se napuhovati, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napúliti, -im, vb. pf. 1) eine gewisse Menge ausraufen, ausreißen; n. las, trave; n. smole po smrekah, Polj.; — 2) n. se, sich satt rupfen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

napúščati, -am, vb. impf. ad napustiti; 1) ein wenig nachlassen (z. B. von einer Spannung), Cig.; — 2) auslassen (bei den Schneidern), Cig., Jan., Kr.; — 3) hervorstehend machen, ausladen (arch.), Cig.; — 4) anlassen: n. vodo, Cig. (T.), C.; n. vodo na gredice, Erj. (Min.); — n. glas, anschwellen lassen, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nȃrazən, adv. auseinander; n. dejati kaj; — dve uri n., zwei Stunden weit von einander entfernt; — iz: na razno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

narẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) einen Anschnitt machen, anschneiden; n. deblo, lubje, palico; narezan list, gekerbtes Blatt, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) eine gewisse Menge abschneiden oder zerschneiden; n. šib, kruha, krompirja; — 3) durchhauen abprügeln: n. koga, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

narǫ̑čje, n. 1) der Platz auf o. in den Armen; v n. vzeti otroka, v naročju držati ga, in die Arme nehmen, in den Armen halten; — 2) v naročje se oženiti, omožiti, ohne Vermögen, ohne Besitz, auf der Hände Arbeit bauend heiraten, Dol.; — 3) ein Armvoll, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

narváti, -rújem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge ausraufen, ausrupfen; n. korenin; — 2) n. se, sich fatt raufen, sich satt balgen, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nasȋłstvọ, n. die Gewaltthat, die Gewaltthätigkeit, Cig., C., nk.; pohotno n., die Nothzucht, Jan. (H.); — po drugih slov. jez.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nasípati, -sȋpam, -pljem, vb. impf. ad nasuti; aufschütten, anschütten; — n. jezove, Dämme aufwerfen; — n. cesto, die Straße beschottern; — (vb. pf. = nasuti, Št.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nasítiti, -sȋtim, vb. pf. sättigen; — nasičen, gesättigt (chem.), Cig. (T.); — n. se, sich sättigen; n. se z jedjo; — satt werden; mastnih jedi se človek kmalu nasiti; kmalu se ga nasitim, ich werde seiner bald satt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naskúbsti, -skúbem, vb. pf. 1) anrupfen, Cig.; — 2) eine gewisse Menge ausrupfen; n. perja; — 3) n. se, sich satt rupfen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

naslẹ̑dstvọ, n. die Nachfolge, Cig., Jan., nk.; dedno n., die Erbfolge, Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nasmúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge abstreifen; n. listja; — 2) n. koga, abprügeln, ohrfeigen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nasnẹžíti, -í, vb. pf. 1) anschneien: n. veliko snega; — 2) n. se, zur Genüge schneien, ausschneien, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nastȃjanje, n. das Entstehen, das Eintreten, das Werden: n. noči.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nastanjevȃnje, n. das Einquartieren: n. vojakov, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nastǫ́pati, -am, vb. impf. ad nastopiti; 1) antreten; — n. za kom, nachfolgen; — n. komu, verfolgen, Bas.; — 2) auftreten; — eintreten; — 3) konj si nastopa, das Pferd nervet sich, es reicht ein, Cig.; — 4) anlaufen, austreten (o vodi); — prim. nastopiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

našestje, n. 1) der Fund, C.; n. sv. križa, C.; — 2) = nahod, der Schnupfen, der Katarrh, ("našistje") Guts.; (morda: našəstjè?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

našíti, -šȋjem, vb. pf. 1) aufnähen, annähen; gumbe n.; trakov n. na obleko; — 2) eine gewisse Menge nähen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

našopíriti, -ȋrim, vb. pf. aufsträuben; — n. se, die Federn aufsträuben; (fig.) sich aufputzen; našopirjen, aufgedonnert; — n. se, sich aufblähen, sich patzig machen; našopirjen človek, ein aufgeblasener Mensch; — prim. našeperiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

natóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. einschenken; n. vina v steklenico; — voll schenken: n. kupico, n. sode.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

natȓcati, -am, vb. pf. napolniti, kar se najtrje da, vzhŠt.-C., Lašče-Erj. (Torb.); n. mošnjo, Cig.; sena n. v koš, Lašče-Levst. (Rok.); vreča je natrcana, krava ima natrcano vime (strotzendes Euter), Lašče-Erj. (Torb.); — n. se, sich voll essen, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

natrẹ́skati, -trẹ̑skam, vb. pf. 1) derb abprügeln; — 2) n. se. sich voll essen, C.; — 3) n. se, zur Genüge einschlagen (vom Blitze): zdaj se je menda natreskalo za nekoliko časa, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

natrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) anbrechen, ein wenig brechen, C.; — 2) eine gewisse Menge brecheln; n. lanu; — 3) anreiben, Cig.; konico na kopju s strupom n., Vrt.; z oljem n., mit Oel einreiben, Cig.; natren, C.; natrt, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

natŕgati, -tȓgam, vb. pf. 1) ein wenig anreißen, Cig., Jan.; — 2) eine gewisse Menge abreißen o. pflücken: n. cvetic, grozdja; — 3) n. se, sich satt pflücken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

náuk, náuka, naúka, m. der Unterricht; krščanski n., der Religionsunterricht; krščanski n. imeti, die Christenlehre (in der Kirche) abhalten; k nauku iti, zur kirchlichen Ausfrage (vor der Osterbeichte) gehen; — nauki, die Studien, nk.; — die Lehre, die Belehrung; lepe nauke dajati; Malo penezov poslala, Dokaj bota mi naukov! Preš.; — die Lehre, die Doctrin; Kristusov n.; Platonov n. o idejah.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navalíti, -ím, vb. pf. 1) aufwälzen; n. kamen na grob; — aufladen, aufbürden: n. kaj na koga, Cig.; — 2) andringen, heranstürmen, Cig., Jan.; množica je navalila, Cig.; n. na koga, auf jemanden losstürmen, ihn anfallen, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navȃžanje, n. das Anfahren; n. gnoja, peska.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

návečerje, n. die Vigilie eines Festes, C., kajk.-Valj. (Rad), Vrt.; n. sv. Lucije, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navẹščénje, n. die Ankündigung: n. Marije device, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navȋrati, -am, vb. impf. ad navreti; spannen (z. B. den Flintenhahn), Mur.; uro n., die Uhr aufziehen, Mur., Jan.; — richten: n. misel na Boga, C.; — n. koga, jemanden in die Enge treiben, ihm zusetzen, Cig.; naviralo me je (namr. strašilo me je), Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navláčiti, -im, vb. pf. 1) in einer gewissen Menge herbeischleppen; drv, vej n.; — die Fäden einreihen, aufziehen (v. den Webern), Cig.; — 2) n. se, sich satt schleppen; — sich müde eggen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navòd, -vǫ́da, m. 1) die Anleitung, die Anweisung, Cig., Jan., nk.; návod, ogr.-Valj. (Rad); die Anstiftung, Mur., Cig., Danj.-Mik.; — 2) návod, eine heimische Kommission zur Beilegung von Grenzstreitigkeiten: župan in mejači imajo navod ali navode, da določijo mejo, kadar se kje za njo prepirajo, Št.; na navod ali navode iti, Št.; oblastvo, ki pride pregledavat zemljišče, o katerem se pravdajo, Notr., Gor., Tolm.; navod vzdigniti, eine Commission (bei Grenzstreitigkeiten) herbeirufen, Jan., Notr., Gor.; — die Commission übhpt., C., Levst. (Močv., Nauk); naborni n., die Assentierungscommission, Levst. (Nauk); sodnji n., die Gerichtscommission, Cig.; — 3) die Induction (phys., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — magnetni n., die Magnetinduction, Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) in einer gewissen Menge anfahren; n. kamenja, gnoja; — 2) n. se, das Fahren satt bekommen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navráčati, -am, vb. impf. ad navrniti; 1) leiten: n. vodo na barje, den Morast bewässern, Levst. (Močv.); — vsak na svoj mlin vodo navrača, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 2) n. živino, das Vieh beim Weiden zurücktreiben, Polj.; — 3) vergelten: dobro z zlim n., vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navrẹ́ti 2., -vrèm, vb. pf. anziehen, spannen (z. B. den Gewehrhahn), Mur.; navrta puška, Danj. (Posv. p.); uro n., die Uhr aufziehen, Jan., Mur., SlGor.; — lenken: govor n. na verske reči, Erj. (Izb. sp.); — n. koga, = storiti, da začne teči, prisiliti, da začne hitreje delati i. t. d., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navŕniti, -nem, vb. pf. 1) leiten: n. potok, Nov.; vodo n. v mlečni hram, Erj. (Izb. sp.); — n. na dobro, C.; — 2) das Vieh beim Weiden zurücktreiben: pastir kravo navrne, če se do njive pripase, Polj.; — 3) = vrniti, vergelten, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

navršíti, -ím, vb. pf. 1) z vrhom naložiti ali nameriti, häufen: navršen mernik, ein gehäufter Scheffel, Cig.; — 2) vollenden, Levst. (Nauk), Vrt.; n. petindvajset let, Navr. (Spom.); n. se, zuende gehen: leto se navrši, Levst. (Zb. sp.); — n. se, vollendet werden, Vrt.; — in Erfüllung gehen, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nazváti, -zóvem, vb. pf. 1) benennen, Cig., Jan.; — 2) n. se, sich satt rufen, M.; — 3) n. komu dobro jutro, jemandem einen guten Morgen anbieten, Cig., Vrt.; (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nažȃgati, -am, vb. pf. 1) eine gewisse Menge sägen; veliko desak n.; — 2) n. se, sich satt sägen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nažę́ti, -žmèm, -žámem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge Flüssigkeit ausdrücken, auspressen; n. vode iz mokrega perila; n. mošta iz zdruzganega grozdja; — 2) nažet, gepresst voll: vreča je nažeta, Celjska ok.; — nažet človek, ein dicker Mensch, Celjska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nažlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenplauschen; veliko neumnosti n. komu; — 2) n. se, sich satt plauschen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nebítje, n. das Nichtsein, Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; n. števila, das Nichtvorhandensein einer Zahl, Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nẹtílọ, n. 1) das Zündmittel, der Zünder, Habd., Dict.-Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); n. na drgnjenje, na potezanje, der Reib-, der Streichzünder, DZ.; — 2) das Heizmaterial: nabirat hodijo potrebnega netila, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nevoljeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) unwillig sein, Mur., vzhŠt., ogr.-C.; — den Unwillen durch lautes Klagen kundgeben, klagen, jammern, Mur., C.; — 2) elend sein, ogr.-M.; — n. se, in Trübsal sein, C.; — n. se s čim, mit einer Sache Ungelegenheiten, Verdruss haben, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

níčiti, nȋčim, vb. impf. zugrunde richten, vernichten, Nov.; brata niči brat, Zv.; — n. se, unbrauchbar werden: tlak se niči, Levst. (Cest.); — n. se, sich aufheben (math.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

nìt 1., nȋti, f. 1) der Faden; vdejati nit, einfädeln; do niti moker, ganz durchnässt; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — pl. niti, der Zwirn, M.; — 2) živa n., das Wasserkalb, der Drahtwurm (gordius acquaticus), Cig., Erj. (Ž.), Vas Krn-Erj. (Torb.); — 3) morska n., das Seegras, Levst. (Pril.); — 4) plenasta ostrina na sekiri, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

prẹ̑d, I. adv. 1) zuvor, vorher, früher; kdor pred pride, pred melje, Mur.; pred ali poslej, früher oder später, Cig.; Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste, Preš.; pred premisli, potlej stori! Z.; pred ta dan, pred to noč, pred ta večer, den Tag, die Nacht, den Abend zuvor, C., jvzhŠt.; — 2) = naprej: pred in pred grešiti, in einem fort fündigen, Krelj; — II. prèd, praep. A) c. acc. vor — hin; p. koga stopiti, postaviti kaj; pred sebe pustiti koga, jemanden vorlassen; — B) c. instr. vor; 1) v krajnem pomenu: pred kom stati; pred hišo sedeti; — 2) v pomenu prednosti: pred vsem, pred vsem drugim, vor allem, vor allem andern; — pred kom biti, dem Range nach vor jemandem sein; — 3) v časnem pomenu: pred smrtjo; p. nočjo, vor Nacht; pred solncem, vor Sonnenaufgang; pred tremi leti; pred malim, vor kurzer Zeit, Levst. (Rok.); = pred kratkim, Cig., Jan.; — III. praef. (po zgledu drugih jezikov, zlasti nemškega, proti svojstvu slov. jezika) vor-: predložiti, predstaviti; (z večine le v knjižnem jeziku); tako je soditi tudi iz takih glagolov izvedene samostalnike (n. pr. predčut, predpis), ali po njih zgledu napravljene (n. pr. predgovor).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

sənə̀c, -ncà, m. der Schlaf (die Schläfe) am Kopfe, Alas., Boh., C.; in je njemu klin prebila skozi njegov senec, Dalm.; v senca venec zadirati, Ravn.; nav. pl. senci, die Schläfe(n).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

svetọ̑st, f. die Heiligkeit; — Nj. svetost papež N., Seine Heiligkeit der Papst N., Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

admirālstvọ, n. 1) das Admiralat, DZ.; — 2) die Admirale, die Admiralität, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

ádrọ, n. der Siebboden, Jan., Rib.-M., Lašče; — prim. jadro, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

ágnje, n. = jagnje, Jarn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

áhanje, n. das Aechzen, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

ájdišče, n. das Buchweizenfeld (nach der Ernte).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

ájdovstvọ, n. das Heidenthum, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

ȃjdstvọ, n. = ajdovstvo, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

aklọ̀, n., Krelj, Dol., pogl. jeklo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

álmoštvọ, n. = almožna, Mur., (almuštvo, Habd.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

ȃmanje, n. das Visieren eines Fasses, Cig., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

ámljenje, n. die Ammenpflege: otroka na a. dati, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

àmpak, conj. 1) sondern; nisem igral, ampak le gledal; ne samo, ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — aber: tebi nič ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil; šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, razen: boš videl široke puščave; kdo jih je opustil, ampak srd? Kast. (N. c.); druzega mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr.; da se nobeden človek ne pokoplje, ampak da je res umrl, Pohl. (Km.); — iz: a na opak, Mik. (V. Gr. I. 339.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

ȃmstvọ, n. die Ammenschaft, Mur.; v amstvo dati, SlGor.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

apnárjenje, n. das Kalkbrennen, das Kalkgeschäft.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

apnȃrstvọ, n. das Kalkbrennergewerbe, das Kalkgeschäft.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

apníšče, n. 1) die Kalkstätte, der Platz zum Kalkbrennen, Jarn., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

apǫ̑stolstvọ, n. das Apostelamt, das Apostolat, Jan., Cig., (apostǫ̑lstvo, Mur.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

árbalọ, n. der viel, aber schwerfällig arbeitet, Lašče-Levst. (M.); — prim. arbati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

arbílọ, n. ein ungeschickter Mensch, Lašče-Levst. (M.); — prim. arbati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

avdītorstvo, n. das Auditoriat, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

āvtorstvọ, n. die Autorschaft, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

babičevȃnje, n. der Hebammendienst, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bábišče, -eta, n. altes Weibchen, Dol.; stara babiščeta, Jurč., Andr.; tudi: babiščè, Met.; (nav. se govori babšè, -ę́ta, Gor., ali bȃbše, -eta, Št.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȃbištvọ, n. das Hebammenwesen, die Hebammenkunst, Mur., Cig., Jan., nk.; b. je skrajšan del porodništva, Vod. (Bab.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

babjevę̑rstvọ, n. abergläubisches Wesen, der Aberglaube, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bablè, -ę́ta, n. altes Weib, Mik., Valj. (Rad), SlN.; tudi: bȃble, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bablę̑tce, n. altes Weibchen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bábljenje, n. der Hebammendienst, Cig., DZ.; učiti se babljenja, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȃbstvọ, n. das Weibervolk, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bacljȃnje, n. das kleinschrittige Gehen (z. B. der Kinder), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

báhanje, n. das Prahlen, das Großthun.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bahȃštvọ, n. die Prahlerei, die Großthuerei.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bájanje, n. das Zaubern, das Wahrsagen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bajeslǫ̑vje, n. die Mythologie, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.-Mik., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȃjtarstvọ, n. der Keuschlerstand, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bakalȃrstvọ, n. das Baccalaureat, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

baklȃnje, n. das Geflacker, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bakrȃrstvọ, n. das Kupferschmiedgewerbe, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bákrenje, n. die Verkupferung, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bakrorẹ̑stvọ, n. die Kupferstecherei, (-štvo, Cig.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bakrorẹ̑zje, n. = bakrorestvo, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

balíšče, n. = bala 2), LjZv., Ljubljanska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

balvȃnstvọ, n. der Götzendienst, ogr.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bandérce, n. dem. bandero, das Fähnlein, Cig., Jan., Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bandérišče, n. die Fahnenstange, Jan., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bandérọ, n. die Fahne, die Flagge; b. spustiti, die Fahne streichen, Cig.; pl. bandę̑ra; — prim. it. bandiera, nem. das Banner.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȃnkovstvọ, n. das Bankwesen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

banovȃnje, n. die Ausübung des Banusamtes, die Banusherrschaft, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȃnstvọ, n. die Banuswürde, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȃranje, n. das Fragen; — prim. barati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

barantȃnje, n. = kupčevanje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

barantȋja, n. = kupčija.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

barbārstvọ, n. die Barbarei, Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

barjè, n. der Morast, der Sumpf, Cig. (T.), Nov., nk., Ig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

barkovȃnje, n. das Fratscheln, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

barǫ̑karstvọ, n. die Perrückenmacherei, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

barǫ̑nstvọ, n. die Freiherrnwürde.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȃrvanje, n. das Färben, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȃrvarstvọ, n. das Färbergewerbe, die Färberei, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

barvílọ, n. das Färbemittel, der Färbestoff, Cig., Jan.; das Pigment, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

basálọ, n. ein Werkzeug zum Stopfen: der Pfeifenstopfer, Cig.; das Ladewerkzeug, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

básanje, n. das Stopfen; das Laden (eines Gewehres).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

basílọ, n. die Ladung (z. B. eines Schießgewehres), Cig., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

basȋvọ, n. = basilo, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

basnȃrstvọ, n. die Fabelei, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

basnoslǫ̑vje, n. 1) die Fabellehre, Jan.; — 2) Cig., Jan., pogl. bajeslovje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȃtəvce, n. = betevce: prav malo (kake reči), Čemšenik (Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȃzje, n. = bezgovje, Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bę̑bstvọ, n. der Blödsinn, die Dummheit, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bəčvȃrstvọ, n. das Böttchergewerbe, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bedȃštvọ, n. die Thorheit, die Dummheit, Mur., Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bədẹ́nje, n. das Wachen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bədnọ̀, n. 1) = bedenj 1), C.; — 2) = bedenj 2), SlGor.-Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bédrce, n. dem. bedro, das Schenkelchen; gosje b., die Ganskeule; pl. bę̑drca, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bedrę̑sce, n. = bedrce, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bédrọ, n. der Oberschenkel; (bę́dra, die Beine: podtrebušne okončine ali bedra, Erj. [Som.]; v gen. poleg: bédra tudi bedrę́sa, Zora, SlN.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bẹ́ganje, n. 1) das Hinundherlaufen; — 2) das Scheuchen, das Irremachen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bekȃnje, n. das Blöken (o drobnici), Meg., Boh.; — b. tvojih pesni, ("Geplärr") Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

beketȃnje, n. das Blöken (o drobnici), Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bę́kovišče, n. der Ort wo Flechtweiden wachsen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bę́kovje, n. coll. die Flechtweiden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bẹlȃrstvọ, n. das Bleichergewerbe, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bẹ̑łče, -eta, n. 1) weißes Thier, Z.; der Schimmel, Jan.; — 2) neko jabolko, v Brkinih-Erj. (Torb.), LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

beleštrálọ, n. = beleštra, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bẹlẹ̑žništvọ, n. das Notariat, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bẹlílọ, n. 1) die weiße Farbe, das Weiß, Cig. (T.); die Tünche: b. se obleta, lušči, Cig.; — die weiße Schminke, Cig.; — 2) das Tünchen; — das Bleichen, die Bleiche.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bẹlíšče, n. die Bleichstätte.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bẹ́ljenje, n. 1) das Weißen, das Tünchen; — die Tünche: ne zna beljenja narediti, Dol.; — 2) das Bleichen; — 3) das Schälen; — 4) das Schmalzen; — prim. beliti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bẹ̑łmọ, n. eine Augenkrankheit: der graue Star, Cig., Jan., C.; — po drugih slov. jezikih; prim. belno, obelno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bẹ̑łnọ, n. = belmo, C., jvzhŠt.; — prim. obelno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bẹlọ̑, -ȃ, n. die Fahne, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

beráčenje, n. das Betteln, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

beračevȃnje, n. die Bettelei, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

beračȗnstvọ, n. das Bettelwesen; — das Proletariat, (zaničlj.), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

berȃštvọ, n. das Bettelwesen; — die Bettelarmut.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

berílọ, n. 1) das für das Vieh gesammelte Grünfutter, Z., Mik.; — 2) die Lectüre; zanimljivo berilo; — das Lesebuch, Cig., Jan., nk.; — das Lesestück, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

berȋvọ, n. die Lectüre, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

besẹdíčenje, n. das Geschwätz: prazno b., Levst. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

besẹdílọ, n. 1) die Redensart: zbirke slovenskih besed in besedil, C. (Let.); — 2) der Wortausdruck, der Stil, C.; — 3) der Text, Cig. (T.); der Wortlaut, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

besẹdíšče, n. 1) die Sprechhalle, C.; — 2) = besednjak, Pohl., Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

besẹ̑dje, n. coll. 1) die Wörter, der Wortvorrath, nk.; — 2) die Etymologie als Theil der Grammatik, Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

besẹdoslẹ̑dje, n. die Wortfolge, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

besẹdoslǫ̑vje, n. die Etymologie, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

besẹdostȃvje, n. die Wortstellung, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

besẹdotvǫ̑rje, n. die Wortbildungslehre, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

besẹdovȃnje, n. das Sprechen, die Rede: kaj je mojega obširnega besedovanja smoter in konec? Str.; die Hochzeitsrede, Jarn.; prazno b., leerer Wortschwall, Cig., Jan.; — die Debatte, Cig., Jan.; — der Wortstreit, Cig., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

besẹdoznȃnstvọ, n. die Wortkunde, die Wortkenntnis, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bẹsnẹ̑nje, n. das Rasen, das Wüthen, Cig. (T.), C., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bẹsnílọ, n. das Gerase, Cig.; — die Tobsucht, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȇtəvce, n. dem. betvo; 1) das Hälmchen, Cig.; — 2) eine Kleinigkeit, Cig.; — prim. batevce.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bətíšče,** n. der Holzschlägelstiel, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.-Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.-C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bę̑vkanje, n. das Belfern, das Quäken, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bəzȃnje, n. das Stupfen, das Stochern.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bəzgǫ̑vje, n. das Holundergesträuch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bəzjè, n. = bezgovje, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bezljȃnje, n. das Biesen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bíčanje, n. das Peitschen, die Geißelung.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bíčenje, n. = bičanje, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bičevȃnje, n. das Geißeln, die Geißelungen, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȋčevje, n. = bičje, Meg., Dict., C., Dalm., Valj. (Rad); jerbasček je iz bičevja spletla, Ravn.; bíčevje, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bičíšče, n. = bičnik, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȋčje, n. coll. Simsen, Binsen; iz bičja pleto razne reči in delajo stenje (duše), Št.; — der Lampendocht: bičje v leščerbi, Glas.; — prim. 2. bic.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bijálọ, n. 1) das Schlagwerk der Uhr, V.-Cig.; — 2) pl. bijala, die Lade am Webestuhle, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bijénje, n. das Schlagen, Mur., Cig., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bíłce, n. dem. 1. bilo, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȋlfanje, n. sajenje bilf, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bilȋnstvọ, n. = rastlinstvo, Cig. (T.); — češ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

biljȃrstvọ, n. die Botanik, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȋlje, n. coll. 1) Pflanzen, Kräuter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); bolj jim je pri srci bilje ali žival, kakor bližnjega sreča, Ravn.; die Blätter und Stengel der Ackerpflanzen, das Kräuterich: iti bilja brat za svinje, BlKr.; — das Kürbiskräuterich, C., SlGor.; — 2) die Halme: bilje se bode moralo s srpom požeti, Dalm.; silje čistiti plev in bilja, Danj.; — die Halmstoppeln: po košnji ostane bilje, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

biljepȋsje, n. die Phytographie, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bílọ 1., n. 1) die Schlagader, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Valj. (Rad), Erj. (Som.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bílọ 2., n. = bil (Halm), Mik. (Et.), Skal.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȋrmanje, n. das Firmen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

birmovȃnje, n. das Firmen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

birokrātstvọ, n. das Bureaukratenthum, die Bureaukratie, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bíserje, n. coll. die Perlen, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bístrenje, n. das Aufhellen, das Aufklären: b. duha, razuma, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bistroȗmje, n. durchdringender, klarer Verstand, der Scharfsinn, Jan., Cig. (T.), C.; der Witz, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȋstvọ, n. die Wesenheit, das Wesentliche, das Wesen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vse moje bistvo, mein ganzes Ich, Cig.; bistvo imenja, die Substanz des Vermögens, DZ.; — prim. stsl. bytьstvo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bítje 1., n. 1) das Schlagen, die Schlägerei, Mur.; svajo z bitjem končati, ogr.-Valj. (Rad); — b. žile, der Pulsschlag, Cig. (T.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, C.; ura z bitjem, ura se je na bitju pokazila, Polj.; tudi: bitjè.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bítje 2., n. 1) das Sein, die Existenz, Mur., Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in žitje, Zv.; svoje b. imeti, existieren, Vod. (Izb. sp.); — 2) die wesentliche Beschaffenheit: b. in natura, b. in lastnost, Pohl.-Valj. (Rad); — der Zustand: v dobrem bitju držati kaj, etwas im guten Zustand erhalten, Levst. (Pril.); b. ljubljanskega močvirja, Levst. (Močv.); — 3) das existierende Wesen (ens), Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; umno b., das Vernunftwesen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bitoslȏvje, n. die Ontologie, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȋtstvọ, n., pogl. bistvo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bitvíšče, n. = bojišče, das Schlachtfeld, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bitvọ, n. = betvo, Mik. (Et.); — nagl. morda: bitvọ̀; koren: by-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bivalíšče, n. der Aufenthaltsort, der Standort, der Wohnsitz, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bívanje, n. 1) das Sein, die Existenz, Cig. (T.); — 2) način, kako se kaj godi, der Process, Cig. (T.); — 3) das Verweilen, der Aufenthalt, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bivȃteljstvọ, n. = prebivalstvo, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bívolče, -eta, n. das Büffelkalb, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagȃjništvọ, n. das Cassieramt, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagọ̑, n. 1) das Gut (bonum): zdravje drago blago; das Gut = die Glücksgüter: imel je blaga in blaga, er hatte des Gutes die Fülle, Ravn.-Mik.; rodovinsko b., das Familiengut, Cig.; krivično b., unrecht Gut; — 2) das Vieh, Cig., Jan., Kras-Erj. (Torb.), Dol.; blágo, BlKr., jvzhŠt.; — strižno b., das Wollvieh, Jan.; — 3) die Ware; dobro, slabo b.; drobno b., kurze Ware, Cig., Jan., nk.; b. na pokaz, Warenproben, DZ.; vozno b., Frachtgut, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagočȗtje, n. das Zartgefühl, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagodȗšje, n. der Edelsinn, der Edelmuth, Jan., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagoglȃsje, n. der Wohlklang, der Wohllaut, die Euphonie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagomẹ̑rje, n. die Eurythmie, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagonrȃvje, n. die Sittsamkeit, C., Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagopoklonstvo, n. das Homagium, die Huldigung, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagorazȗmje, n. das Verständnis, Cig. (T.); po pravičnem blagorazumju, nach billigem Ermessen, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagorǫ̑dje, n. Vaše blagorodje! Euer Wohlgeboren! Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagoslávljanje, n. das Segnen, das Einweihen, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagoslovílọ, n. 1) die Weihe, die Segnung, C.; — 2) pl. blagoslovila, die Sacramentalien, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagoslovljénje, n. die Weihe, die Einsegnung, Cig., Jan., nk.; blagoslovljenjè, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagosȓčje, n. = blagosrčnost, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagostȃnje, n., Cig., Jan., pogl. blaginja, blagovitost.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagougǫ̑dje, n. das Wohlgefallen, Cig. (T.); — stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagovẹ̑stje, n. = blagovest, ZgD.; — stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagovọ̑nje, n. der Wohlgeruch, Cig. (T.); — stsl., hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blagoznȃvstvọ, n. die Warenkunde, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blátọ,* n. 1) der Koth, der Schlamm; blato je, es ist kothig; iz blata v lužo, = aus dem Regen in die Traufe, Z.; začne v zlatu, neha v blatu, = hoch geflogen, tief gefallen, C.; — die Excremente: človeško blato; — 2) der Morast, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; tudi: pl. blata, Cig., Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blázənstvọ, n. die Narrheit, C., Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blazníšče, n., Jan., Zv.; pogl. blaznica 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blaznjénje, n. 1) der Irrthum, Meg.; — 2) die Gotteslästerung, C.; — prim. pravilnejše: blažnjenje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blažcè, n. dem. blago; eine geringe Ware, ein geringes Stück Vieh, Dol.-Levst. (Rok.); — svojemu očetu blažce pomagati delati, dem Vater das Gütchen bearbeiten helfen, Gorne bukve-Let. 1889. 183.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bláženstvọ, n. die Glückseligkeit, der Segen, Jan., C., ogr.-Let., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blažílọ, n. der Segen, die Weihe, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blažnjénje, n. 1) das Beirren; — 2) b. ljudi, das Gewirre der Menschen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blebetalíšče, n. der Schwatzmarkt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blebetálọ, n. das Plappermaul.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blebetȃnje, n. das Schwatzen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blebetíšče, n. der Schwatzmarkt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blẹdẹ̑nje, n. das Bleichwerden, das allmälige Verblassen; — das Verschießen (von Farben), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blédenje, n. 1) das Irren, Dict.-Mik., C.; — 2) das Phantasieren, Cig.; leeres Geschwätz, die Faselei, unsinnige Rede, Cig., C.; nepridno bledenje ino mrmranje, Trub.; — tudi bledénje, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blẹdílọ, n. das Bleichmittel, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blę́janje, n. 1) das Blöken des Schafes, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Stammeln, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blekȃnje, n. das Blöken; — das Geschwätz, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blẹsketȃnje, n. das Schimmern.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blẹščȃnje, n. das Blinken, der Glanz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blískanje, n. das Blitzen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bliskotȃnje, n. das Wetterleuchten, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bliščílọ, n. der Glanz, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blȋžanje, n. das Nahen, die Annäherung.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bljəválọ, n. das Brechmittel, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bljuvȃnje, n. das Speien, der Ausbruch (eines feuerspeienden Berges), Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blodíšče, n. = blodnjak, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blodnomȋsəłje,* n. der Wahnsinn, Cig. (T.), DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blodnotvǫ̑rje, n. das Wahngebilde, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blodnovelȋčje, n. der Größenwahn, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blodoȗmje, n. der Irrsinn, Lampe (D.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blodovę̑rstvọ, n. der Irrglaube, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blǫ̑dstvọ, n. der Irrthum, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

blojénje, n. 1) das Herumirren: b. po svetu, Cig.; — 2) das Irrgespräch, das Phantasieren, Cig.; — 3) die Pantscherei, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bobíšče, n. der Bohnenacker (nach der Ernte).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȏbje, n. coll. die Beeren: brinovo bobje, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bǫ̑bnanje, n. das Trommeln, der Trommelschlag.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bobnẹ̑nje, n. dumpfes Getöse, dumpfes Rollen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bobnílọ, n., Cig., Jan., pogl. bobnič.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bobníšče, n. der Resonanzboden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bobovíšče, n. der Bohnenacker (nach der Ernte), Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bodáłce, n. der Dolch, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bodálọ, n. 1) der Dolch, Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; — 2) bọ̑dalo, kdor samo boda in nič ne opravi, schlechter Schuster, Schneider, ein Pfuscher, (bud-) C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bọ̑dckovje, n. die Waldstreu vom Nadelholz, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bodénje, n. das Stechen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bodíčevje, n. 1) die Waldstreu vom Nadelholz, Cig., C.; — 2) der Ginster (genista germanica), Jan., Cig.; — 3) die Mannstreu (eryngium).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bodȋčje, n. 1) = bodičevje, 1) C., Bes.; — 2) die Stechpalme (ilex aquifolium), Medv. (Rok.); — die Spitzklette (xanthium spinosum), Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bodíłce, n. kleiner Pfriem, Cig.; — der Speiler, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bodílọ, n. der Stachel, C., M.; bodilo na trnji, Škrinj.-Valj. (Rad); — die Bohrahle, der Pfriem, Cig., Jan.; v uganki: šilo, bodilo, po hosti hodilo, ni pilo ne jelo, pa vendar živelo, (ali: pa vendar debelo), = kostanjeva ježica, jvzhŠt.; — die Stechwaffe, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bodljíkovje, n. coll. Disteln, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bodrénje, n. die Aufmunterung, Cig. (T.); — prim. bodriti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bodrílọ, n. die Aufmunterung, Cig. (T.), Navr. (Spom.); — prim. bodriti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bogȃstvọ 1., n. = boštvo, die Gottheit, Dict., Trub., Dalm.; njegovo meso je z bogastvom združeno, Krelj; (v treh osebah) in v enem samem edinem bogastvu, Kast. (Rož.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bogȃstvọ 2., n. — pogl. bogatstvo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.-Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. (LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bogatȃštvọ, n. coll. die Reichen, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bogatẹ̑nje, n. das Reichwerden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bogȃtstvọ, n. der Reichthum; b. v živini, der Herdenreichthum, b. v besedah, der Wortreichthum, Cig.; kjer je bogatstvo, je eden hudič, kjer je uboštvo, tam jih je pa sedem, M.; — govori in piše se nav. bogastvo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bȏgmanje, n. das Betheuern mittelst des Ausdruckes: bogme.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bogočȃstje, n. die Gottesverehrung, der religiöse Cultus, Jan., Cig. (T.), nk.; minister za b. in uk, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bogočȃstvọ, n. = bogočastje, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bogohȗłstvọ, n. die Gotteslästerung, die Blasphemie, Jan., Nov.; — stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bogoklę̑tje, n. die Gotteslästerung, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bogoklę̑tstvọ, n. die Gotteslästerung, Mur., Cig., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bogoljȗbje, n. die Liebe zu Gott, die Frömmigkeit, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bogomȋlstvọ, n. das Bogomilenthum, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bogorǫ̑dje, n. die Theogonie, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

bogorǫ́dnost, f. die Frömmigkeit, Cig.; šesti (dar sv. duha) je dar bogorodnosti, Schönl.; službe bogorodnosti, Kast. (N. c.); Jakobova b., Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.