n [èn in nə̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, n êna tudi n-ja (ȅ ȇ; ə̏) petnajsta črka slovenske abecede: mali n;
napisano z enim n // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: n je zvočnik
♦ lingv. mehki ali palatalni n [ń] izgovorjen z zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; mehkonebni n izgovorjen z zaporo, ki jo napravi zadnji del jezika na mehkem nebu; deležnik na -n; mat. n znak, navadno za poljubno naravno število; an a na (potenco) n; prim. n-ti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
d. n. o. -ja [dẹenó in dənəó] m (ọ̑) okrajš. družba, ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem; družba z neomejeno odgovornostjo: Založbi Notes d. n. o. iz Motnika in Prešernova družba iz Ljubljane bosta knjigo prodajali na prireditvenem prostoru v Planici E okrajšano iz d(ružba z) n(eomejeno) o(dgovornostjo)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
n-ti -a -o [ên- in nə̀-] štev. (ȇ; ə̏) mat. ki v zapovrstju ustreza poljubnemu naravnemu številu: n-ti koren;
n-ta potenca;
prim. n
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.