n -- in -ja in -a [nə̀ nə̀ja in èn êna] m (ə̏; ȅ ȇ)
petnajsta črka slovenske abecede: mali n; napisano z enim n; nerazločni n-ji; ležeči n-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: n je zvočnik
♦ jezikosl. mehki ali palatalni n [ń] izgovorjen z zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; mehkonebni n izgovorjen z zaporo, ki jo napravi zadnji del jezika na mehkem nebu; deležnik na -n; mat. n znak, navadno za poljubno naravno število; an a na (potenco) n; prim. n-ti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

n-ti -a -o [ên-ti in nə̀-ti] štev. (ȇ; ə̏)
mat. ki v zapovrstju ustreza poljubnemu naravnemu številu: n-ti koren; n-ta potenca; prim. n

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.