narávniSSKJ -a -o prid. (á) narávna dédiščina -e -e ž (á, ẹ̄)
neokrnjena narava, ki jo narod, človeštvo prevzame od prejšnjih generacij: svetovna naravna dediščina; varstvo naravne dediščine; Kulturni turizem je v porastu, številni turisti si počitniško območje izberejo prav zaradi kulturne in naravne dediščine
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
balkánec -nca m, člov. (ȃ) ekspr. kdor ne upošteva zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: Primitivni so, barbarski narod, balkanci, je godrnjal nadzornik E po imenu prebivalca polotoka Balkan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
deinstitucionalizírati se -am se [deinstitucijonalizirati] dov. in nedov. (ȋ) prenehati imeti ustaljeno, zakonsko obliko: Kot najmanjši in najbolj institucionalizirani evropski narod se moramo deloma deinstitucionalizirati E (↑)de… + (↑)institucionalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
etníja -e ž (ȋ) skupina ljudi, ki jih povezuje skupni jezik, materialna in duhovna kultura: Poudarja, da je demokrat, ki spoštuje vse etnije in vere in si vedno prizadeva za spoštovanje človekovih pravic E ← nem. Ethnie, frc. ethnie iz gr. éthnos 'pleme, narod, ljudstvo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
étno1 -a m (ẹ̑) 1. glasba, ki temelji na glasbeni tradiciji posameznih etničnih skupin; etnoglasba, etnogodba (1): Prihodnji teden se bo v Mariboru začel tridnevni festival etna in jazza 2. modne prvine, ki posnemajo značilnosti oblačenja posameznih etničnih skupin: Materiali, vzorci in kroji oblačil so inspirirani z etnom E ← agl. ethno ← gr. éthnos 'pleme, narod, ljudstvo'étno2 -- v prid. rabi
etno stil; etno glasba; Skupaj so posneli čudovito mešanico etno zvokov in vseh možnih modernih plesnih ritmov – glej tudi étno...
étno3 prisl. (ẹ̑)
S kresnikom sta neločljivo povezana potica in etno obarvan program
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gentilízem -zma m (ī) nazor, da je narod utemeljen na rodu: ostra kritika gentilizma; Gentilizem je regres celo glede na nacionalizem, saj vzpostavlja krvno skupnost – narojenost – namesto države E ← agl. gentilism iz (↑)gentílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
iráški -a -o prid. (á) ki se nanaša na Iračane ali Irak: iraška kriza; iraška vlada; iraška vojna; Dejal je, da Teheran nikoli ne bo priznal vlade, ki jo bodo v Bagdadu sestavili Američani in ne sam iraški narod E po imenu države Irak
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
novorevijáški -a -o prid. (á) ki se nanaša na revijo Nova revija: novorevijaški razumniki; novorevijaška skupina; Osnovna misel, izražena v novorevijaških prispevkih, je bila, da se mora slovenski narod preoblikovati v nacijo, to je doseči svojo državnost z izvirno suverenostjo, ki ne bo podrejena jugoslovanski E ↑novorevijáš
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
poamerikánitiSSKJ -im dov. (á ȃ) narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja; poameričaniti, zamerikanizirati: Na vsak način želijo poamerikaniti svoj narod E iz amerikániti k (↑)amerikánski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
venetológ -a m, člov. (ọ̑) 1. strokovnjak za venetski jezik in kulturo: predavanje svetovno znanega venetologa; Venetologi uvrščajo venetščino med italske jezike, opažajo pa tudi nekaj ujemanj z germanščino 2. kdor si na neznanstven način prizadeva prikazati Venete kot prednike Slovencev: pokojni slovenski pesnik in venetolog; Venetologi so se trudili znanstveno dokazati, da so Slovenci mogočen narod, ki nima nič skupnega z južnimi Slovani E po imenu ljudstva Veneti + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.