folk -a m narod, ljudstvo, ljudje: ta Israelski folk im. ed. je bil ſe v'punt G: Bogu postavil ǀ ſilnu veliku folka rod. ed. ſo bile pomurile ǀ Se tudi fardama vezhi dejl tega gmajna folka rod. ed. ǀ ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu folku daj. ed. deliti ǀ ta Mashnik ſe k'folku daj. ed. oberne ǀ G: Bug, kadar je hotel ſvoimu folkute daj. ed.+ s: sapuvidi dati ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete vus folk tož. ed. so bile pregnale ǀ hualo ſi sashlushil per folku mest. ed. ǀ pred folkam or. ed. je skakal, inu pleſsal ǀ Chriſtus pred vſem folkom or. ed. je taiſto hualil ǀ Chriſtus skuſi ſvojo ſmert tudi leta dua tož. dv. m folka, katera ſama ſta bila takrat na ſvejti je hotel potalashit ǀ sahualimo sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki im. mn. nej ſò deſegli ǀ ony vſyh folkou rod. mn. Bogove ſò molili ǀ per vſyh folkah mest. mn. ſo imeli leto sapuvid tem mertvem pomagat ← srvnem. volc ‛narod, ljudstvo’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Moabitar -ja m prebivalsko lastno ime Moabec: preſtrashi nyh Saurashnike Ammoniterje, inu Moabitery im./tož. mn., de ſamy mej ſabo ſe ſo bily (IV, 178) ǀ kadar ſe ſò imeli vojskovati zhes Moabiterje, inu Ammoniterje tož. mn. (IV, 167) Moábci, Izraelcem soroden in večkrat sovražen narod (SP 1 Mz 19,37)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.