Tiskanje

aktinídija -e ž (í) nasad aktinidij; narezati ~o kivi2

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

alépski alépska alépsko pridevnik [alépski]
STALNE ZVEZE: alepski bor
ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji

alpinét -a m (ẹ̑) |nasad alpskih rastlin|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

alpinétum in alpinét -a m (ẹ̑)
smotrno razporejen nasad alpskih rastlin za študijske namene ali za okras: urediti alpinetum; alpinetum in arboretum / Alpinetum Juliana v Trenti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

alpinétum -a m

smotrno razporejen nasad alpskih rastlin za študijske namene ali za okras

SINONIMI:

alpski vrt, alpinum

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

alpinétum -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

arborétum -a m (ẹ̑)
smotrno razporejen nasad različnega drevja za študijske namene: ogledati si arboretum / Arboretum Volčji potok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

arborétum -a m (ẹ̑) |drevesni nasad|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

arborétum -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

artičóka -e ž (ọ̑)
sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni omeseneli cvet: jesti artičoke; nasad artičok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bálzamovec -vca m z -em (ȃ) nasad ~ev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

banána -e ž (ȃ)
1. podolgovat, rumen tropski sadež: jesti banane; veliki šopi dišečih, zrelih banan / narezane, olupljene, pretlačene banane; ocvrte, pečene banane; palačinke z bananami / nasad banan bananovcev; plantaža banan
2. kar je podobno banani: jesti banano iz sladkorja / vožnja z (napihljivo) banano z napihljivo blazino v obliki banane za vožnjo po vodi / na izbiro je več vrst banan in drugih torbic torbic za dokumente, denar, ki se nosijo okrog pasu
3. priprava, ki se vtakne v vtičnico za povezavo porabnika z električnim omrežjem, elektr. enopolni vtič: vtakniti banano v radijski sprejemnik
4. šport. žarg. blokada žoge pri metu na koš: že v prvi akciji je dal, dobil banano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

belíčnik -a m (ȋ)
1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike
2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]

1.

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

špargelj

STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

belúš -a m (ú)
sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše; štajerski beluš; beluši v solati; nasad belušev
♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

belúš -a m z -em (ú) nasad ~ev; mn., snov. ~i v solati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

belúš -a m

sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek

SINONIMI:

pog. špargelj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]

1.

iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec

1.1.

STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...

bor

Predlog

1 bora samostalnik moškega spola

drevo

IZGOVOR: [bòr], rodilnik [bôra]

PRIMERJAJ: Bor

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bôrov2 -a -o prid.

ki je v zvezi z borom

SINONIMI:

nar. borovčev

GLEJ ŠE: les, gozd, goba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

borôvčev -a -o (ō)
pridevnik od borovec: borovčev nasad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brezvírusen -sna -o prid. (ȋ)
ki je brez virusov: nasad z brezvirusnimi rastlinami; brezvirusna sadika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo

1.1.

1.2.

2.

posoda, steklenica trebušaste oblike

2.1.

3.

ekspresivno glava, zlasti človeška

4.

navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cépljenec -nca m s -em (ẹ́) nasad ~ev; snov. |usnje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ciprésje -a s (ẹ̑)
nasad, skupina cipres: gosto cipresje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

citrónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na citrono ali citronovec: citronski nasad / citronski sok
♦ kem. citronska kislina citronova kislina

citrónsko

prisl.:

citronsko rumena obleka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cvetlíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na cvetlice: cvetlični nasad; cvetlična greda / cvetlični lonec, vrt / blago s cvetličnim vzorcem rožastim / cvetlični med med, nabran na cvetlicah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cvetnják -a m (á)
1. cvetlični vrt: stezice v cvetnjaku / na koncu vrta je imel cvetnjak nasad cvetlic
2. večja premična posoda z okrasnimi rastlinami: ob cesti so stali cvetnjaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dajáti dájem, tudi dájati in dajáti -em, stil. dajáti -èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ)
1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam krmila svinje / dajal mu je nove in nove naloge / dajati na kredit, star. na kredo prodajati; dajati na upanje; hišo dajejo v najem / pog. zakaj mi to daješ nazaj vračaš
// podarjati, poklanjati: dajati za spomin / dajati darove, miloščino
// delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: ne dajaj knjig, peresa drugim
// delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: dajejo jim na izbiro / otrokom dajejo čudna imena
2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vse življenje moram samo dajati; krvodajalci dajejo kri
3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost: obleka ji daje gosposkost / delo daje zadovoljstvo
4. s širokim pomenskim obsegom delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: otroke so dajali v šole / založba daje na trg cenene knjige / ker so bili revni, so dajali otroke za pastirje in dekle
b) z namenilnikom: obleke je dajala delat boljšim šiviljam; otroke so dajali študirat pošiljali
// z nedoločnikom delati, povzročati, da se s čim kaj dogaja: to mi daje misliti / na nastopih se je dajal slaviti
5. pog. plačevati: dajal je za pijačo, za vino / koliko ti je kupec dajal za avto? je bil pripravljen plačati, je ponujal
6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: krave mu dajejo malo mleka; plantažni nasad bo dajal sto vagonov jabolk; ovca daje volno / drevo daje vrtu senco; zvezde so dajale bledo svetlobo / pog. kinematograf daje štiri predstave na dan; kaj dajejo danes v gledališču / pog. preživlja se s tem, da daje ure iz matematike poučuje izven šole, inštruira / pohištvo daje sobi poseben pečat, ton; dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dajati potuho, pravico, priložnost; šola daje izobrazbo izobražuje
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dajati bolnikom injekcije; dajati nauke, odgovore; dajati pohujšanje pohujševati; dajati pomoč pomagati; dajati ukaze ukazovati; star. dajati hvalo
8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto: dajati obleke v omaro; ves čas je dajal drva na ogenj
9. navadno z nikalnico delati, da se kaj lahko godi: skrbi mu ne dajejo spati; tega mi duša, srce, vest ne daje
10. ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti1: vsak, kdor kaj daje nase, bo prišel
11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročati bolečine; boleti: želodec ga daje / mrzlica, naduha, revmatizem jo daje; hoja v hrib me je dajala / brezoseb.: v križu me daje; spet me daje, je zastokal / bolečine so ga dajale / lakota jih daje
● ekspr. v pesmih daje duška svoji žalosti sproščeno izraža svojo žalost; daje se samo tistemu, ki ji je všeč ima ljubezenske, spolne odnose z njim; daje prednost udobni obleki pred lepo obleko raje se odloča za udobno obleko kot za lepo obleko; to nerad dajem iz rok prepuščam v last drugemu, v vodstvo drugemu; pog. delavci dajejo vse od sebe, da bi delo končali do skrajnosti se trudijo; pog. v nič dajati omalovaževati, podcenjevati; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo; ekspr. z obema rokama daje je radodaren, velikodušen; ekspr. dajati si opraviti, opravka z vrtom ukvarjati se

dajáti se

tudi dájati se ekspr.

bojevati se, tepsti se:

onstran meje se že dajejo

vojaki se dajejo s sovražnikom

z noži sta se dajala

●

šalj. dajal se je s pečenko in jo pridno zalival z vinom jo jedel

//

v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: neusmiljeno se je dajal z zaspanostjo

//

prepirati se: sinova se dajeta za dediščino

dajajóč

-a -e:

pel je, dajajoč si z roko takt pri vsaki besedi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drevje [drẹ́vje] samostalnik srednjega spola

nasad dreves

PRIMERJAJ: drevnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drevnik [drẹ̑vnik] samostalnik moškega spola

nasad dreves

PRIMERJAJ: drevje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drevoréden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na drevored: drevoredni nasad / drevoredna cesta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drevoréden -dna -o (ẹ̑)
drevorédni -a -o (ẹ̑) ~ nasad
drevorédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

držaj gl. nasad, ročaj, štilj

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

duglázija -e ž (á)
bot. iglasto drevo s tankimi, dolgimi iglicami, po izvoru iz Amerike, Pseudotsuga: nasad duglazije / siva duglazija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

faršje [

] (faržje) samostalnik srednjega spola

nasad akacij ali robinij, akacijev ali robinijev drevored

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fígovec -vca m (í)
1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad figovcev
2. žganje iz fig: šilce figovca
3. pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek: če se ne upaš spoprijeti z menoj, bom vsem povedal, kakšen figovec si; pokazal se je velikega figovca / kot psovka naj vas hudič pobere, figovci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fígovec2 -vca m s -em (í) nasad ~ev |dreves|; snov. šilce ~a |žganja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fígovec -vca m

južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi

SINONIMI:

figovo drevo, smokvovec, pog. figa1, pog. smokva

GLEJ ŠE SINONIM: bojazljiv, strahopetec, strahopeten
GLEJ ŠE: žganje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

gózdna plantáža -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

granátovec -vca m z -em (ȃ) nasad ~ev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gúmijev -a -o (ȗ) ~ nasad; redk. ~ trak gumijast

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hméljev -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na hmelj: hmeljevi listi, poganjki / hmeljeve trte / hmeljev nasad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hméljev -a -o prid.

ki je v zvezi s hmeljem

SINONIMI:

hmeljni, hmeljski

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

hméljski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na hmelj: hmeljski nasad / hmeljska sušilnica; hmeljska žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam / povečati hmeljsko proizvodnjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hméljski -a -o (ẹ̑) ~ nasad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

homulje [homúlje] samostalnik srednjega spola

nasad homulice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo]

ki je v zvezi s hruško 1.; SINONIMI: hruškov

STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]

1.

sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis

1.1.

2.

manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam

STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hruška

Predlog

hruške samostalnik ženskega spola

sadno drevo

sadež

IZGOVOR: [hrúška], rodilnik [hrúške]

ZVEZE: hruška lepe Helene

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hrúškov hrúškova hrúškovo pridevnik [hrúškou̯ hrúškova hrúškovo]

1.

ki je v zvezi s hruško 1.; SINONIMI: hrušev

1.1.

hruške 1.

2.

ki je v zvezi s hruško 1.1.

2.1.

hrušk 1.1.

hruške 1.1.

STALNE ZVEZE: hruškova voda
ETIMOLOGIJA: ↑hruška

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

índigov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na indigo ali indigovec: indigov nasad / indigova barva / indigov papir kopirni papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

índigov -a -o (ȋ) ~ nasad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jáblanov -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na jablano: jablanov cvet, les; jablanove veje / jablanov nasad
♦ agr. jablanov škrlup; jablanova plesen; zool. jablanov cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jábolko -a [jabou̯ko] s (á)
1. sad jablane: lupiti jabolka; črvivo, rdeče, zrelo jabolko; kislo, sladko jabolko; lica je imela rdeča kot jabolko / poletna, zgodnja, zimska jabolka / obirati, otresti jabolka; pren., vznes. zlato jabolko svobode
// jablana: cvetoče jabolko; nasad jabolk / divje jabolko lesnika
2. v zvezi granatno jabolko nizek južni grm z rdečimi cveti ali njegov rdeči sad: košarica granatnih jabolk
3. pog. Adamovo jabolko: iz vratu mu je štrlelo jabolko / neprestano ga draži na kašelj v jabolku v grlu
4. jabolku podoben okrogel predmet: jabolko na zvoniku se lesketa; pozlačeno jabolko / jabolko pri palici glavič / široko razprte oči z navzven obrnjenimi očesnimi jabolki zrkli
5. ploščata kost v kolenu; pogačica: od padca je imel na jabolkih posneto kožo
● ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; knjiž. jabolko spora, razdora stvar, ki je vzrok spora, razdora; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši
♦ agr. prinčevo jabolko podolgovato jabolko z rdečimi progami; bot. volčje jabolko rastlina z belimi, rumenkastimi ali vijoličastimi cveti in čašo, ki postane ob zoritvi jagodastega ploda mehurjasta, Physalis; zlato jabolko gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi; kranjska lilija; um. vladarsko jabolko predmet v obliki krogle kot znamenje vladarske oblasti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jágodičevje tudi jagodíčevje -a s (á; ȋ)
jagodičje: izdelovati sokove iz jagodičevja; nasad jagodičevja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jagodnják -a m (á)
1. nasad jagod: urediti si jagodnjak
2. bot. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti, Fragaria:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

káki1 -ja m (ȃ)
južno drevo z velikimi listi ali njegov sladki, paradižniku podoben sad: nasad kakijev; polna gajba kakijev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kákijev1 -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kaki1: kakijev nasad / kakijev sad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Kiribatijčev

Predlog

Kiribatijčeva Kiribatijčevo pridevnik

IZGOVOR: [kiribátijčeu̯], ženski spol [kiribátijčeva], srednji spol [kiribátijčevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

koloradski

Predlog

koloradska koloradsko pridevnik

nanašajoč se na državo

nanašajoč se na reko

IZGOVOR: [kolorátski]

ZVEZE: koloradski hrošč, koloradska jelka

PRIMERJAJ: Koloradska planota

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kordón -a m (ọ̑)
1. strnjena vrsta navadno oboroženih oseb, postavljena za zavarovanje česa: napraviti kordon; močen kordon / kordon policije je potiskal ljudi nazaj / ekspr., s prilastkom kralj se je obdal s celim kordonom vohunov imel je veliko vohunov
2. v zvezi sanitarni kordon, nekdaj pas ozemlja, čez katerega je prehod prepovedan zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bolezni: določiti sanitarni kordon; pren., publ. omejiti državo z ideološkim sanitarnim kordonom
♦ agr. zelo gosto razporejen nasad drevja ali trte; voj. vrsta ladij, oklopnih vozil, utrdb za preprečitev dohoda, prehoda na določeno ozemlje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kúmaren -rna -o (ú)
kúmarni -a -o (ú) ~ nasad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lẹ́ha -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

léskov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na lesko: leskov les; leskove veje / odrezati leskovo palico, šibo / leskov nasad / leskove mačice
● ekspr. namazati otroka z leskovo mastjo, leskovim oljem natepsti z leskovo palico, šibo; natepsti sploh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

léskov -a -o (ẹ́) ~ nasad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

limóna -e ž (ọ̑)
južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi ali njegov sad: kisle, sočne limone; sok limone; zavrgel jo je kot izžeto limono / čaj z limono z limoninim sokom / nasad limon limonovcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lineáren -rna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. ki poteka v eni smeri, enosmeren: linearno krčenje blaga / nasad drevja je linearen
// razvit samo v eni smeri: značaj glavnega junaka je linearen; linearna, preprosta vera v svet
2. knjiž. ki ima eno dimenzijo, razsežnost: črta je linearna tvorba
3. knjiž. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja; enakomeren: rast proizvodnje je linearna
4. mat. nanašajoč se na prvo potenco: linearna enačba; linearna funkcija funkcija s spremenljivkami v prvi potenci; linearna interpolacija interpolacija z linearno funkcijo
♦ arheol. linearna pisava B zlogovna pisava, uporabljana v Grčiji v času kretsko-mikenske kulture; ekon. linearno obdavčenje, povečanje osebnih dohodkov obdavčenje, povečanje za isti znesek, isti odstotek; fiz. linearni pospeševalnik naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti; linearna lestvica lestvica z enako velikimi razdelki; linearna temperaturna razteznost temperaturna razteznost trdnega telesa v določeni smeri; geom. linearna perspektiva perspektiva, pri kateri premica originala ustreza premici slike; glasb. linearna zasnova zasnova, pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani; lit. linearni liki liki s preprostim, ne spreminjajočim se značajem; linearna kompozicija kompozicija, v kateri poteka dejanje v logičnem in kronološkem redu; um. linearni ornament ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi

lineárno

prisl.:

dejanje poteka linearno

linearno povečati vse osebne dohodke

linearno razporejena vas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lineáren -rna -o (ȃ) Nasad drevja je ~ enosmeren; ~a rast proizvodnje enakomerna
lineárni -a -o (ȃ) mat. ~a enačba
lineárnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

línijski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na linijo:
a) linijski nasad / linijski ornament
b) linijski avtobusi; linijsko letalo / linijski promet promet po stalni progi in po stalnem voznem redu
c) linijska proizvodnja v avtomobilski industriji
č) linijski članki iz časopisa; pesnika niso prištevali med linijske literate
● star. linijske čete redne, stalne čete
♦ filat. linijsko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobča vrsta znamk najprej vodoravno, nato navpično; navt. linijska ladja ladja, ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu; linijska plovba; vet. linijska reja selekcijska reja, ki ima namen prenašati izbrane lastnosti od enega prednika, navadno moškega, na potomstvo; voj. linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lípovje -a s (í)
nasad, skupina lip:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

malína -e ž (í)
1. grmičasta rastlina, ki raste na posekah in v gozdovih, ali njene užitne, navadno rdeče jagode: maline so zelo polne; maline so že zrele; nabirati maline; nasad malin
2. nar. vzhodno murva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

malína -e ž (í) utrgati ~o; nasad malin; mn., snov. jesti ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

malinják -a m (á)
1. agr. nasad malin: delati v malinjaku
2. bot. grmičasta rastlina z užitnimi, navadno rdečimi jagodami, ki raste na posekah in v gozdovih, Rubus idaeus: cvet, plod malinjaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

malínov -a -o prid.(í)
nanašajoč se na maline: malinov sok; malinova marmelada / malinov nasad / malinov okus

malínovo

prisl.:

malinovo rdeč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mándeljnovec -vca [mandəljnovəc] m (á)
drevo ali grm s suličastimi listi, bledo rožnatimi ali belimi cveti in koščičastimi sadovi: nasad mandeljnovcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mándljevec -vca m (á)
drevo ali grm s suličastimi listi, bledo rožnatimi ali belimi cveti in koščičastimi sadovi: cvetoči mandljevci; nasad mandljevcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mándljevec -vca m z -em (á) nasad ~ev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mángo -a m (ȃ)
bot. tropsko drevo z velikimi podolgovatimi listi in koščičastimi sadovi, Mangifera indica: nasad mangov / mangi zorijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mángov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mango: mangov nasad / velika mangova drevesa / mangov sad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mángov -a -o (ȃ) ~ nasad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mángovec -vca m (ȃ)
bot. tropsko drevo z velikimi podolgovatimi listi in koščičastimi sadovi, Mangifera indica: pot med mangovci; nasad mangovcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

maréličen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na marelico: marelični nasad / marelično cvetje / marelični kompot; marelična marmelada; marelično žganje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mimóza -e ž (ọ̑)
1. bot. tropska rastlina z drobnimi cveti in pernatimi listi, ki se ob vsakem dražljaju zaprejo, Mimosa pudica: grmički dišečih mimoz; občutljiva je kot mimoza
2. okrasno sredozemsko ali tropsko drevo s pernatimi listi in rumenimi cveti v glavicah, vrtn. srebrnasta akacija: nasad mimoz; šopek vijolic z vejicami mimoze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mimóza -e ž

1.

okrasno sredozemsko ali tropsko drevo s pernatimi listi in rumenimi cveti v glavicah

SINONIMI:

vrtn. srebrnasta akacija

2.

bot. tropska rastlina z drobnimi cveti in pernatimi listi, ki se ob vsakem dražljaju zaprejo

SINONIMI:

vrtn. sramežljivka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

Mobilna številka ali mobilna telefonska številka?

Zanima me, kateri od izrazov mobilna številka ali mobilna telefonska številka je najbolj ustrezen, ko govorimo o številki mobilnega telefona.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

modrína -e ž, pojm. (í) ~ neba; pesn. oblaki na ~i |na nebu|; nasad ~e |trte|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mónokultúra -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mónokultúra -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

muškáten -tna -o (ȃ) Ta okus je bolj ~
muškátni -a -o (ȃ) ~ nasad; ~ orešček; ~ silvanec |vino|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nasàd -áda m (ȁ á)
1. zemljišče, na katerem rastejo rastline v določeni razvrstitvi: iti skozi nasad / hmeljev, oljčni nasad; nasad bombaža, krompirja, vinske trte; riževa polja in tobačni nasadi / intenzivni, poskusni nasadi; javni nasad park; plantažni, terasasti nasad
// rastline, ki rastejo v taki razvrstitvi: pobočje je pokrival bukov nasad; neznanci so poškodovali nasade v parku / obnavljati, redčiti nasad / cesta z nasadi
2. agr. jajca, ki se istočasno valijo: pokazal mu je, kje je nasad / kupiti jajca za nasad / nasad jajc
3. etn. snopi, položeni v dveh vzporednih vrstah, ki se istočasno mlatijo: na podu so napravili nasad; mlatijo že osmi nasad / zlagati snope v nasad / nasad snopja
♦ agr. mešani nasad v katerem raste več vrst rastlin, rastlinskih sort; biol. nasad bakterij kultura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nasàd -áda m (ȁ á) hmeljev ~; zlagati snope v ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nasàd -áda m

1.

zemljišče, na katerem rastejo rastline v določeni razvrstitvi; rastline, ki rastejo v taki razvrstitvi

SINONIMI:

zastar. zasad

2.

nardp. snopi, položeni v dveh vzporednih vrstah, ki se istočasno mlatijo

SINONIMI:

nardp. vršaj

GLEJ ŠE: park

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

nasàd, -sáda, m. 1) die Anpflanzung; z. B. das Setzen von Knollenfrüchten, C.; — das Angepflanzte; vrtni nasadi, die Gartenanlagen, nk.; — 2) die zum Dreschen bestimmte Garbenschichte, die Dreschlage; n. obračati za mlatiči, Ravn. (Abc.); — 3) die Schichte (min.), Cig. (T.); vodni nasadi, die Wasserbildungen (min.), Cig. (T.); die Ablagerungen, C.; iz mnozih pretenkih skladov ali nasadov je rakova skorja, Erj. (Izb. sp.); — 4) die geschichtete Haufwolke, die Schichtwolke, Cig. (T.); — 5) die zum Ausbrüten unterlegten Eier, C., Z.; — das Geheck (= piščeta enega gnezda), Cig.; — junge, in einen Teich gesetzte Fische, der Satz, die Setzlinge: ribji n., V.-Cig.; — 6) die Handhabe, das Heft, der Stiel, M.; držaj pri lopati, pri kosi, pri grabljah itd., C., Podkrnci-Erj. (Torb.); — 7) z nasadom cepiti, in Gestalt eines Röhrchens pfropfen, röhreln, pfeifen, V.-Cig.; — tudi: násad.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nasad [násad] samostalnik moškega spola

snopi, ki se istočasno mlatijo; nasad
vaba

PRIMERJAJ: vršaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nasàd -áda m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nasàd -áda m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nasad

2/66 (vrt – sadni) / komentar / karta / gradivo h karti
2/79 (toporišče) / komentar / karta / gradivo h karti

Glej:

nasad od sekire: 2/79 (toporišče) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nasad ► ˈnaːsat naˈsaːda m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nasȃda, f. 1) = nasad 1), Cig.; — 2) ribja n. = ribji nasad, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nasáden1 -dna -o prid. (ȃ)
knjiž. nanašajoč se na nasad: nasadno sadjarstvo / nasadna rastlina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nasájati -am nedov. (á)
1. spravljati, pritrjevati orodje na ročaj: nasajati sekiro, vile
// nameščati vrata, okno na tečaje: nasajati vrata / pomagal mu je dvigniti voz in nasajati kolo
2. postavljati sadike v zemljo, kjer bodo rastle: nasajati sadno drevje, vinsko trto / nasajali so nove vinograde
3. ekspr. nabadati, natikati: nasajati meso na vilice
// dajati, nameščati: mati je nasajala otroku kapo na glavo
● ekspr. žena mu je nasajala roge imela je spolne odnose z drugimi moškimi
4. agr. dajati valiti: nasajati jajca kokošim / nasajati kokoš na gnezdo
5. etn. zlagati snope v nasad: snope so nasajali po vsem podu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nègojèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) Nasad je ~
nègojêni -a -o (ȅé) ~ gozd
nègojênost -i ž, pojm. (ȅé)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

núditi -im, in nudíti in núditi -im nedov.(ū ȗ; ī ú)
1. delati, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: nuditi hrano in prenočišče; knjižnica nudi bralcem domačo in tujo literaturo; v trgovini nudijo raznovrstno blago / nuditi celodnevno oskrbo / nuditi blago na kredit; publ. po petnajstem septembru nudimo storitve, usluge po znižanih cenah / nuditi veliko izbiro blaga imeti
2. publ. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: plantažni nasad nudi sto vagonov jabolk / stanovanje nudi dovolj udobja; prazna hiša jim je nudila zavetje
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dogodek nam nudi priložnost, da popravimo zamujeno; ne nudite jim povoda za prepir; nuditi komu zgled poguma / delo mi nudi srečo in zadovoljstvo; poslušanje glasbe mi nudi velik užitek / šola nudi izobrazbo izobražuje / z oslabljenim pomenom: okno, terasa nudi lep razgled; lep primer za to nudi sosednja občina; z gradu se nudi lep pogled na mesto
// imeti, vsebovati: dokumenti nudijo zanimive informacije / problem nudi dovolj gradiva za obravnavo
3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: nuditi ljudem razvedrilo; za ogrevano sobo nudim inštrukcije sem pripravljen inštruirati; nasprotnik je nudil močen odpor se je zelo upiral; nuditi pomoč pomagati
4. zastar. siliti, spodbujati: položaj nas nudi, da to storimo
● publ. čeprav so mu nudili nagrado, dela ni sprejel ponujali, obljubljali; publ. nuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; želeti se s kom poročiti

núditi se

, in nudíti se in núditi se publ., navadno z dajalnikom

ponujati se, kazati se:

nudi se nam dober izhod

nudi se ugodna rešitev

/ vojakom se je povsod nudila enaka slika: požgane hiše, mrtvi ljudje

/ nudi se nam prilika prebiti dopust na morju

●

zastar. pred beznicami so se nudile prostitutke so se nastavljale, ponujale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obdáti -dám dov., 2. mn. obdáste in obdáte; obdál (á)
1. narediti, da je kaj okrog česa: mesto so obdali z obzidjem; obdati nasad z ograjo; palače so obdali z lepimi vrtovi / obdati rečni breg z nasipom
// postaviti se, pojaviti se okrog koga: po govoru so ga obdali novinarji in ga spraševali / obdala ga je taka megla, da ni ničesar več razločil
2. narediti, da je kaj na (vsej) površini: obdati pecivo z glazuro; obdati stene z opažem obložiti; obdati se z apnenčasto lupino, oklepom / star. oblaki so obdali nebo pokrili, zakrili
3. nav. ekspr. narediti, da je, se nahaja kdo v okolju, kjer kdo biva, se zadržuje: odkar ima tako pomemben položaj, so ga obdali z vohuni; obdal se je s samimi sposobnimi ljudmi / obdali so ga z razkošjem
4. ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: otroke je obdala z ljubeznijo / obdal ga je z vsemi častmi / zastar. obdala ga je s srečo osrečila ga je
5. knjiž. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: takrat ga je obdala bolečina
● knjiž. obdati se z molkom ne govoriti več o svojih zadevah; ne dati vesti o sebi; knjiž. obdati se s potrpljenjem biti potrpežljiv

obdán

-a -o:

z obzidjem obdano mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obžéti -žánjem dov., nam. obžét in obžèt (ẹ́ á)
požeti okrog česa: obžeti sadike / obželi so ves nasad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

od
Glej:

glavnik od bušel: 2/59 (satovje) / komentar / karta / gradivo h karti
hišica od bečulov: 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti
kašela od čel: 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti
korito od vode: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
nasad od sekire: 2/79 (toporišče) / komentar / karta / gradivo h karti
štalice od prasca: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odcvetéti -ím dov. (ẹ́ í)
prenehati cveteti: češnja je odcvetela; vrtnice kmalu odcvetijo; pren., ekspr. konec je njene privlačnosti, odcvetela je
// ekspr. prenehati obstajati v veliki meri: ljubezen med njima je odcvetela / mladost je odcvetela minila

odcvetèl

in odcvetél -éla -o:

odcveteli lan

odcvetela mladost

odcvetèn

-êna -o:

odcveteni nasad;

prim. odcvesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ográda -e ž

zemljišče, obdano z ograjo iz zloženega kamenja, grmovja, zlasti na kraškem svetu; ograjeni prostor, ograjeno zemljišče sploh

SINONIMI:

knj.izroč. ograd2, knj.izroč. ograja

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

okúžiti -im dov. (ú ȗ)
1. vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem: izolirati obolele, da ne bi okužili zdravih; okužiti poskusne živali; umetno okužiti; paziti, da se rana ne okuži / pri delu z bolniki se je okužil; pren., ekspr. s takim mišljenjem je okužil tudi druge; okužiti se z navdušenjem
2. prenesti povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: okužiti nasad, seme; okužiti s trosi, mikrobi
// prenesti povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: bolnik je okužil pribor; okužiti vodo / okužiti z radioaktivnimi snovmi; okužiti hrano s kemičnimi sredstvi
3. vnesti, prenesti škodljivo programsko kodo v računalnik: s črvom, virusom okužiti datoteko, računalnik
● ekspr. svet ga še ni okužil pokvaril

okúžen

-a -o:

biti okužen z domišljavostjo

okužene osebe, rastline, živali

/ okužen računalnik, sistem; okužena datoteka; z virusom okuženo sporočilo

/ ekspr. okužen sodnik; sodni senat je bil okužen s podatki iz predkazenskega postopka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

okúžiti -im dov. -en -ena; okúženje (ú ȗ) koga/kaj z/s čim ~ otroka s kašljanjem; ~ nasad
okúžiti se -im se (ú ȗ) z/s čim ~ ~ z radioaktivnimi snovmi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

okúžiti -im dov.

1.

kaj vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem

SINONIMI:

inficirati

2.

kaj prenesti povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline

SINONIMI:

kontaminirati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

olíva -e ž (ȋ)
sad oljke: obirati, stiskati olive
// knjiž. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje; oljka: gojiti olive; nasad oliv
♦ obrt. okenska kljuka z dvema krakoma, ki pomika palico za odpiranje, zapiranje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

olíva -e ž (ȋ) ~i odstraniti koščico; snov. stiskati ~e; neobč. nasad oliv oljk

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

olíven -vna -o (ȋ) Ta plašč je ~
olívni -a -o (ȋ) ~ nasad oljčni nasad; ~o olje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

óljčen -čna -o (ọ́; ọ̑) neobč. ~o blago olivne barve
óljčni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ nasad; neobč. ~o olje olivno olje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

óljčevje -a s (ọ̄)
knjiž. oljkove veje: nalomiti oljčevje
// oljčni nasad: griči z oljčevjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

óljčnik -a m (ọ̄)
knjiž. oljčni nasad: vinogradi in oljčniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

óljčnik -a m (ọ́; ọ̑) neobč. oljčni nasad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

óljkar -ja m (ọ̑)
kdor se ukvarja z gojenjem oljk: oljkarji so obnovili oljčni nasad / Društvo oljkarjev Slovenske Istre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

óljkov -a -o (ọ́) ~ les; ~ nasad oljčni nasad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

óljnik -a m (ọ̑)
knjiž. oljčni nasad: na pobočju hriba so se razprostirali oljniki
♦ strojn. oljnik priprava za mazanje z oljem, montirana pri ležaju; igelni oljnik pri katerem se uravnava dotok olja z iglo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oránža -e ž (ȃ)
pomaranča: jesti, lupiti oranžo / nasad cvetočih oranž

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oránžen -žna -o; bolj ~ (ȃ) ~a svetloba
oránžni -a -o (ȃ) ~ abonma; ~ nasad pomarančni nasad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oránžev -a -o (ȃ) ~ nasad pomarančni nasad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oréškar -ja m (ẹ̑)
bot., v zvezi krilati oreškar okrasno drevo z več debli in pernatimi listi, podobnimi jesenovim, Pterocarya fraxinifolia: nasad krilatih oreškarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oskrbováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje: oskrbovati koga s kruhom; oskrbovati prebivalce z zelenjavo / oskrbovati trgovine z blagom, šolo z učili / elektrarna oskrbuje z električno energijo širše območje; žile oskrbujejo organe s krvjo; oskrbovati toplarno s plinom
2. opravljati dela
a) za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: oskrbovati bolnika na domu; oskrbovati dojenčka / zna oskrbovati konje
b) za ohranjanje v primernem stanju: cestar oskrbuje cesto; rad bi našel koga, da bi mi oskrboval hišo; oskrbovati nasad
// upravljati: oskrbovati premoženje mladoletnemu lastniku; oskrbovati zapuščino / tako velikega posestva ni znal oskrbovati
3. star. opravljati1: njegova sestra je oskrbovala gospodinjska dela / podjetje oskrbuje promet z otoki / zastar. svojo službo je dobro oskrboval
● knjiž. potrebno blago jim je on oskrboval dostavljal, pošiljal; knjiž. tajnik je oskrboval tudi njegovo zasebno pošto skrbel zanjo; zastar. ta profesor je oskrboval tudi učenje francoščine je poučeval tudi francoščino

oskrbován

-a -o:

oskrbovan park

trg ni dovolj oskrbovan s pridelki

opazil je, da so konji slabo oskrbovani

oskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi hrana in prenočišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

papája -e ž (ȃ) nasad papaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

parkȋrati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

peresnik gl. nasad

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pínija -e ž (í) nasad pinij

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plantáža -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plantážen -žna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na plantažo: plantažni nasad, sadovnjak / plantažni breskov, gozdni nasad / plantažno gojenje dreves; razvijati plantažno sadjarstvo / plantažni veleposestnik / plantažno gospodarstvo, podjetje

plantážno

prisl.:

plantažno gojiti cvetlice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plantážen -žna -o (ȃ) Ta nasad ni ~
plantážni -a -o (ȃ) ~ nasad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podsàd, -sáda, m. 1) = nasad, zum Dreschen ausgelegte Garben, C.; — 2) = leglo, das Geheck, die Hecke, Cig.; — 3) = podsed 2), der Erdfall, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pôln -a -o [pou̯n] prid., pôlnejši (ȏ ó)
1. v katerem je toliko česa
a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom
b) kolikor lahko sprejme: polni avtobusi niso ustavljali na postajah; hoteli so v počitnicah polni; polna skladišča; ekspr. nastopili so pred nabito polno dvorano / zvezek bo kmalu poln
2. s širokim pomenskim obsegom v katerem je določena stvar
a) v velikem številu, v veliki količini: hlevi so spet polni; ob praznikih so gostilne polne / poln klas, strok v katerem je dosti semen; češnje so letos polne imajo dosti sadov / nav. ekspr.: trg je bil poln ljudi na trgu je bilo dosti ljudi; biti poln načrtov, vtisov imeti dosti načrtov, vtisov; ceste, polne blata zelo blatne; knjiž.: leto, polno dogodkov; zvezd polno nebo
b) sploh: vse vaze so polne, kam naj da rože; obe roki ima polni; ima polna usta / polna puška nabita; polna školjka v kateri je žival
// ki ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: poln glas; poln okus izrazit; polna, črna brada gosta / izrazno poln jezik; vsebinsko in zvočno poln verz / publ. ta starec je edina polna oseba romana prepričljiva, živa
// ekspr., z rodilnikom ki ima kako lastnost v veliki meri: odšel je poln upanja; biti poln veselja, zdravja zelo vesel, zdrav; knjiž.: glas, poln hrepenenja; ljubezni poln pogled
3. ki predstavlja najvišjo stopnjo
a) glede na določeno mero: popiti poln lonec mleka; dodati polno veliko žlico olja / publ.: plačati je moral polno vsoto celo; delati polno uro / polna pokojnina pokojnina, za katero so izpolnjeni vsi pogoji za največji dosegljivi znesek
b) publ. glede na določene možnosti, sposobnosti: zaleteti se ob polni hitrosti; nasad je v polni rodovitnosti največji; stroj je dosegel polno število obratov največje mogoče / čas polnega razcveta baročne umetnosti
4. publ. ki obsega vse sestavne dele celote, enote; popoln: vojak v polni bojni opremi; književnost, ki ima razvito le poezijo, še ni polna književnost / zbora so se udeležili v polnem številu vsi / napiši njegov polni naslov ime, priimek in bivališče; podpisati se s polnim imenom z imenom in priimkom
// ki ni z ničimer omejen, zmanjšan: biti pri polni zavesti / bojevati se za polno neodvisnost; prevzeti polno odgovornost za akcijo vso; to zahtevate s polno pravico popolnoma upravičeno / to je junaštvo v polnem pomenu besede pravo, resnično junaštvo
// v prislovni rabi, v zvezi v polni meri, v polnem obsegu v celoti, popolnoma: prikazati stvar v polnem obsegu; tak odgovor ne zadovoljuje v polni meri / to nas v polni meri sili k smotrnejšemu gospodarjenju zelo, močno
5. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: bila je polna, a ne debela / polne prsi, roke, ustnice / postati poln v obraz
6. ki ni votel, je iz celega: poln rog; polna in votla telesa / kolo s polnimi gumami brez zračnic; polna opeka opeka, ki nima votlin, votlinic
// ki je cel pobarvan, izvezen: polni krožci; listi naj bodo polni, cveti pa le obrobljeni / polna luna luna, ko je vidna vsa njena površina
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: predenj je stresla poln predpasnik jabolk; polna stran opomb; prinesti polno naročje drv
● ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; pog., ekspr. obljub imam že poln kovček ne maram, da mi še naprej samo obljubljate; nižje pog. zdaj te imam pa poln kufer naveličan sem te, odveč si mi; knjiž. skrinja iz polnega lesa iz masivnega lesa; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; star. ni se ga upala pogledati s polnim pogledom naravnost; odkrito; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. časopisi so polni hvale o njem zelo ga hvalijo; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; zastar. oba moža sta bila polna vina sta bila (od vina) pijana; ekspr. imeti polno denarnico veliko denarja; ekspr. imeti polno glavo skrbi zelo veliko; nizko on ima takoj polne hlače takoj se ustraši, izgubi pogum in zato popusti, odneha; ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine; pri polni mizi menda ne boš lačen pri mizi, obloženi s hrano; ekspr. delati s polno paro zelo hitro; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. imeti zmeraj polno torbo novic dosti, veliko; ne govori, kadar imaš polna usta kadar imaš v ustih hrano; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. da je bila mera polna, se je še urezal poleg, povrhu vseh nevšečnosti, težav; obe roki imam polni, primi ti v obeh rokah imam, držim nekaj; ekspr. vse misli so mu polne dekleta veliko misli nanjo; ekspr. vsa cesta ga je bila polna pijan se je opotekal po njej; ekspr. imeti hišo polno gostov imeti veliko gostov; ekspr. vsa hiša je polna tega otroka po celi hiši skače; ekspr. zakričati iz polnega grla, polnih pljuč zelo; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega; ekspr. iz mesta se je vrnil s polnimi ušesi čenč v mestu je izvedel veliko čenč; ekspr. vsa usta so polna njene lepote vsi veliko govorijo o njeni lepoti; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; včeraj je bil sosed po polnem trezen popolnem
♦ agr. polna zrelost semena zrelost semena, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; polno mleko mleko, ki ima vso maščobo; polno seme seme, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; avt. voziti s polnim plinom z največjim možnim dotokom goriva; geom. polni kot kot, ki meri 360°; polna črta črta, narisana brez vmesnih presledkov; glasb. polni ton ton, ki je izrazit, čist in ima dosti sozvenečih tonov; gled. polna kulisa kulisa, ki je brez odprtin za okna, vrata; jezikosl. polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; les. polni meter kubični meter; lit. polni stik rima; obrt. čevlji s polno peto s peto, ki se od sredine stopala postopoma veča; polno kitanje kitanje vse površine; pravn. polni delovni čas delovni čas, ki traja 42 ur na teden; tur. polni penzion s tremi obroki hrane; vrtn. polni cvet cvet, ki ima povečano število cvetnih listov v cvetu ali cvetov v socvetju

pôlno

1.

prislov od poln:

glas je zvenel polno

polno razvita osebnost

2.

veliko,

mnogo:

na cestah je polno ljudi

/ v njem je polno življenja

/ gozd nudi vse polno koristi

●

ekspr. povsod ga je polno povsod ga lahko srečaš; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; sam.:, ekspr. dajati iz polnega veliko, radodarno; ekspr. kot umetnik se je iz polnega izživljal v poeziji najbolj celovito, popolno; ekspr. izobraženstvo hoče zajemati iz polnega hoče biti dobro obveščeno, seznanjeno; ekspr. njegove sodbe navadno zadenejo v polno so točne, pravilne; so učinkovite

♦

lov. zadeti žival v polno smrtno; šport. metati na polno pri kegljanju metati, ko stojijo vsi keglji; metati določeno število lučajev, pri čemer se podrti keglji po vsakem lučaju postavijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pomaránča -e ž (ȃ)
južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi ali njegov sad: jesti, lupiti pomaranče / nasad pomaranč / grenka pomaranča grenkega okusa za marmelado, sadni sok; jafa pomaranča jajčaste oblike z debelo lupino, rastoča na Bližnjem vzhodu
♦ etn. sekati pomaranče metati v pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pomaránčevec -vca m

južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi

SINONIMI:

pomaranča

GLEJ ŠE: liker

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

pomlajeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pomlajevánje (á ȗ) koga/kaj Ta obleka jo ~uje; ~ nasad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pósad, -sáda, m. 1) kraj, kjer so rastline posajene, Cig.; — 2) = ognjišče v kuhinji, (na katero kuharica lonce okoli ognja "posadi"), Celovška ok.; — 3) = nasad, der Ansatz des Getreides zum Dreschen, C.; — 4) die von einer Pause zur andern ununterbrochen fortgesetzte Arbeit im Bergwerke, die Schicht, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

poskuševálen tudi poizkuševálen -lna -o prid. (ȃ)
zastar. poskusen: urediti poskuševalni nasad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pridẹ̑vək, -vka, m. 1) der Zusatz, Cig., M.; — 2) poda se držeča shramba za seno, Rib.; kadar mlatiči nasad domlate, mora, kdor zadnji s cepcem udari, iti na pridevek slamo tlačit, Levst. (Rok.); — 3) der Beiname, Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Schönl.; Andolščak, po pridevku Sitar, LjZv.; der Zuname, der Spitzname, Meg., Mur., Dol.-Cig., jvzhŠt.; — 4) das Epitheton (gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Beifügung, das Attribut, die Apposition, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prihájati -am nedov. (ȃ)
1. premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu: tiho, nekdo prihaja; videl je prihajati skupino vojakov; po cesti prihajata dve ženski; hitro, tiho prihajati / zaletel se je v avtomobil, ki mu je prihajal nasproti; z glavo je prihajal vse bližje mizi
2. s premikanjem večkrat začeti biti na določenem mestu: pogosto prihaja k nam; zakaj prihajaš tako pozno; ali prihajate od daleč / sem prihaja zaradi zabave; nasad so prihajali občudovat različni strokovnjaki; prihajati na obisk; prihaja po plačilo / prihajam s posebno prošnjo / z ritjem prihajati skozi kaj / ekspr. na mizo so prihajale najrazličnejše jedi so nosili; vlak prihaja na prvi tir; na tem mestu prihaja voda na površje izvira
3. s prevozom, prenosom začenjati biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: oprema za novo tovarno že prihaja; pisma redno prihajajo; prva solata že prihaja na trg / iz tovarne že prihajajo prvi avtomobili avtomobile so že začeli izdelovati
4. pri širjenju, napredovanju nahajati se kje, do kod: skozi okno prihaja v sobo hlad; iz kuhinje prihaja prijeten vonj; slab zrak prihaja tudi v sosednje prostore / iz dimnika prihaja dim; od morja prihaja grmenje; s ceste prihaja hrup; v klet prihaja malo svetlobe / z vrtanjem so prihajali vse bolj globoko
5. nav. 3. os. izraža začenjanje obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: rdečica ji prihaja čez lica; solze ji prihajajo v oči; čutil je, da prihaja nov val bolečine / prihaja čas za setev; jesen prihaja / prihaja pomoč / brezoseb.: v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti; med njimi večkrat prihaja do nesoglasij; prihaja do težav v preskrbi / zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč se dogajajo nesreče
6. v zvezi z do postajati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: ne vemo, kako uporniki prihajajo do orožja / znanost prihaja do novih odkritij / z oslabljenim pomenom: kako prihajate do odločitev; prihaja do prepričanja, spoznanja, da je vse zaman
7. pog. začenjati obravnavati kaj: ne prihajaj mi več s to stvarjo, s tem smo opravili / kaj mi prihajaš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; s temi načrti prihajate malo prepozno prepozno jih predlagate
8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
a) s predložno zvezo: ta obleka že prihaja iz mode; športnik že prihaja v formo / publ. prihajati do izraza postajati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. fant počasi prihaja k pameti začenja bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec prihaja k zavesti se začenja zavedati; kot dediči prihajajo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati / prihajati v spore s kom
b) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. slabo mu prihaja postaja; star. vroče, tesno jim prihaja
c) zastar., s pridevnikom: prihajal je vedno bolj nemiren; dekle prihaja vsak dan lepše
● evfem. prihaja njegova zadnja ura kmalu bo umrl; ekspr. tudi za vas prihaja ura plačila tudi vi boste kaznovani; prihajati stvarem do dna popolnoma jih spoznavati; počasi je prihajal do sape je začenjal lažje dihati; pog. počasi prihajam do tega, da ni mogoče nikomur verjeti spoznavam; čuden glas mu prihaja iz grla se sliši; ekspr. to mu prihaja prav iz srca govori zelo iskreno, prizadeto; ekspr. izpod njegovega peresa prihajajo knjige ena za drugo zelo veliko piše, ustvarja; prihajati k sebi pog. ponesrečenec prihaja k sebi se začenja zavedati; pog. nahranili so jo in počasi je prihajala k sebi se je začenjala počutiti bolje; prihajati na čisto, na jasno glede česa spoznavati, ugotavljati, kakšno je; na tem kraju reka spet prihaja na dan začenja teči po površini; ekspr. počasi so prihajali z besedo na dan so začenjali pripovedovati, govoriti, kaj mislijo; ekspr. na misel so mu prihajale materine besede spominjal se jih je; premišljeval je o njih; pog. meso prihaja na mizo le ob največjih praznikih meso jedo le ob največjih praznikih; ekspr. ta drama v zadnjem času pogosteje prihaja na oder jo pogosteje uprizarjajo; na površje prihajajo napredne družbene sile uveljavljajo se; ekspr. otroci so prihajali na svet eden za drugim so se rojevali; ekspr. prihajati v konflikt s kom ne soglašati s kom, mu nasprotovati; evfem. prihaja v leta začenja se starati; publ. problem manjšin spet prihaja v ospredje postaja pomemben, pereč; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; pog. kaj mi prihajaš vedno z istimi očitki očitaš vedno isto; pog. s to stvarjo ne prihajaj več predme to stvar popolnoma odklanjam; ekspr. šele zdaj prihaja za menoj, kaj so hoteli šele zdaj začenjam razumevati; ekspr. vino prihaja za njim zaradi popitega vina postaja pijan; od tod prihaja tudi ime kraja izvira

prihajajóč

-a -e:

prihajajoči in odhajajoči delavci

prihajajoči mrak

svetloba, prihajajoča z leve strani

sam.: nagovoriti prihajajočega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

protivétrni pás -ega pasú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ráfija -e ž (á)
1. bot. palma, iz listov katere se pridobivajo vlakna ličja, Raphia vinifera: nasad rafij
2. taka vlakna, ki se uporabljajo za vezanje, pletenje: kupiti kilogram rafije; privezati z rafijo; pisana rafija; copate iz rafije
// izdelek iz takih vlaken, navadno v obliki preproge: obložiti steno z rafijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ráfija -e ž, snov. (á) vezati z ~o; copate iz ~e; števn. nasad rafij

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razporedíti -ím dov., razporédil (ī í)
1. narediti, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporediti predmete po omari; na novo razporediti pohištvo v stanovanju / režiser je razporedil igralce v prostoru; razporediti vojaške enote, straže; vojaki so se razporedili ob obeh straneh ceste
2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razporediti članke v knjigi / razporediti tekmovanja
3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporediti tekmovalce / razporediti učence v skupine / ekspr. hitro zna razporediti ljudi v predalčke
4. določiti delavcu dela in naloge glede na njegovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporedili so ga na mesto gradbenega tehnika
♦ ekon. razporediti finančna sredstva razdeliti jih glede na namen uporabe

razporejèn

-êna -o:

smotrno razporejen nasad rastlin

otroci so razporejeni po starosti

vasi so razporejene ob cesti

kronološko razporejeno gradivo

♦

bot. list z mrežasto razporejenimi žilami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razstȃva, f. 1) die Aufstellung, Cig.; — die Ausstellung, Cig., Jan., nk.; svetovna, deželna, obrtna r., nk.; — 2) die Zerlegung in die Bestandtheile, Cig. (T.); — 3) več snopov vkup po koncu razpostavljenih, die Mandel, (tudi: rázstava) Mur., Cig., C.; razstava ima štiri snope, nasad dvajset razstav, Notr.; — 4) = poglavje, der Abschnitt, Burg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ríbez -a m (ȋ)
grmičasta rastlina z užitnimi črnimi, rdečimi jagodami: okopavati ribez; nasad ribeza; kosmulja in ribez / osmukati, trgati ribez / črni, rdeči ribez
// pog. ribezov sok: steklenica ribeza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ríbez -a m

grmičasta rastlina z užitnimi črnimi, rdečimi jagodami

SINONIMI:

grozdičje, zastar. grozdjiče, redk. ribezelj

GLEJ ŠE: sok

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

rížev -a -o prid.

ki je v zvezi z rižem

SINONIMI:

redk. rižni

GLEJ ŠE: sluz2, sluz2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

rozárij -a m (á)
vrtn. nasad vrtnic zlasti za študijske namene: urediti rozarij; ogled rozarija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rozárij -a m z -em (á) neobč. |nasad vrtnic|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sȃd sadȗ in -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sadīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sekira

2/78 (sekira – navadna) / komentar / karta / gradivo h karti

Glej:

nasad od sekire: 2/79 (toporišče) / komentar / karta / gradivo h karti
štilj za sekiro: 2/79 (toporišče) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sekvója -e ž (ọ̑)
bot. veliko parkovno iglasto drevo, Sequoiadendron giganteum: mogočna, stara sekvoja; les sekvoje; nasad sekvoj / gorska, kalifornijska sekvoja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sekvója -e ž

bot. veliko parkovno iglasto drevo

SINONIMI:

bot. mamutovec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]

1.

gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda

1.1.

;

SINONIMI:

manj formalno lavanda

2.

žival sive barve, navadno krava

3.

užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica

4.

medonosna čebela s sivim in rjavim progastim zadkom, razširjena v delu Balkana in srednje Evrope; SINONIMI: kranjska sivka, iz čebelarstva kranjska čebela

STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: ↑siv

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

skalnják tudi skálnjak -a m (á; ȃ)
smotrno razporejen nasad rastlin med skalami, kamenjem za študijske namene ali za okras: na vrtu imajo skalnjak in cvetličnjak; urediti skalnjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

skalnják -a m

smotrno razporejen nasad rastlin med skalami, kamenjem za študijske namene ali za okras

SINONIMI:

knj.izroč. skalnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

skalnják -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sklàd skláda m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slíven -vna -o (ȋ) redk. slivov
slívni -a -o (ȋ) ~ nasad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slívnik -a m (ȋ)
nasad sliv: pot vodi skozi slivnike; star slivnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slívnjak -a m (ȋ)
nasad sliv: star slivnjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slívnjak -a m (ȋ) |nasad sliv|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slívov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na slivo: slivova koščica / slivov kompot; slivova marmelada / slivov nasad; slivova drevesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

smókvovec -vca m (ọ̑)
nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad smokvovcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

smókvovec -vca m s -em (ọ̑) nasad ~ev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

smótrn -a -o prid., smótrnejši (ọ̑)
usmerjen k določenemu cilju: uporabljati samo smotrne gibe / smotrn razvoj / tako razpravljanje ni smotrno
// načrten, premišljen: posegi v naravo morajo biti smotrni; smotrno gospodarjenje

smótrno

prisl.:

smotrno izkoriščati

smotrno urejen nasad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sórten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sorto: ohraniti sortne značilnosti / sortni nasad nasad z izbranimi sortami; sortna jabolka izbrana, kvalitetna jabolka določene sorte; sortno vino vino iz določene sorte grozdja z vsemi tipičnimi lastnostmi te sorte
● star. blago je precej sortno raznovrstno, različnih kakovosti
♦ čeb. sortni med med, nabran na rastlinah pretežno ene vrste

sórtno

prisl.:

sortno čist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sórten -tna -o (ọ̑) star. precej ~o blago raznovrstno, različnih kakovosti
sórtni -a -o (ọ̑) ~ nasad
sórtnost -i ž, pojm. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sortimênten -tna -o prid. (ē)
nanašajoč se na sortiment: sortimentna razširitev proizvodnje / sortimentni marelični nasad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

soséščina -e ž (ẹ̑)
1. dejstvo, da je kdo sosed: njena soseščina mu je bila zelo prijetna / ekspr. soseščina tega planeta bi za zemljo pomenila katastrofo
2. najbližji del naselja, najbližji kraji: najti si prijatelja v soseščini; opravljala ga je po vsej soseščini; otroci iz soseščine / urediti soseščino stavbe okolico; blagovnica stoji v soseščini avtobusne postaje zraven, blizu nje; nasad v soseščini gozda
3. ekspr. sosedje: na praznovanje je povabil vso soseščino; imeti nevarno, tatinsko soseščino / izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini sosednjim glasovom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spomeník oblikováne naráve -a -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

škọ̑pati, -am, vb. impf. 1) = škopo delati; — 2) = nasad za škopo ravnati, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

špalíren -rna -o (ȋ) kmet.
špalírni -a -o (ȋ) ~ nasad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl]

1.

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

beluš

STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

špárgljev špárgljeva špárgljevo pridevnik [špárgljeu̯ špárgljeva špárgljevo]

1.

ki je v zvezi s šparglji 1.; SINONIMI: belušni

1.1.

šparglja 1.

;

SINONIMI:

belušev

2.

ki je iz špargljev 1.1. ali vsebuje šparglje 1.1.; SINONIMI: belušev, belušni

ETIMOLOGIJA: ↑špargelj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tobákov -a -o (ȃ) ~ nasad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tôpol topôla samostalnik moškega spola [tôpol]

1.

visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken; primerjaj lat. Populus

1.1.

STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol
ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...

topôlov -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na topol: topolov les; trepetati kot topolov list / topolov drevored, nasad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

trájni nasàd -ega -áda m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

trívŕsten -tna -o prid. (ȋ-ȓ)
1. ki je treh različnih vrst: trivrsten nasad
2. postavljen v treh vrstah: trivrstni sprevod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

trívŕsten -tna -o (ȋȓ) Nasad je ~
trívŕstni -a -o (ȋȓ) ~ sprevod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

trójni -a -o prid.

1.

ki je treh vrst

SINONIMI:

trivrstni, trovrstni

2.

ki je iz treh delov, enot

SINONIMI:

trojnati

GLEJ ŠE SINONIM: trikratni

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

úličen -čna -o prid. (ū)
nanašajoč se na ulico: ulični rob, vogal; ulično ime / medla svetloba ulične svetilke; ulični lokal manjši gostinski lokal tik ob ulici; ulični nasad nasad ob straneh ulice, navadno na zelenici / ulični prodajalec časopisov kdor prodaja časopise po ulicah; ulični sestanek sestanek prebivalcev, stanovalcev kake ulice
● ekspr. ulična popevka poulična

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

unȃšati, -am, vb. impf. ad unesti; 1) wegtragen; veter unaša listje, vzhŠt.; gewaltsam entführen, Cig., Jan.; — entwenden, Cig., C.; — 2) weniger ausgiebig sein: žito unaša, kadar nasad ne daje toliko, kakor po navadi, M.; — 3) u. se, vom Eifer ablassen, nachgeben, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vèčréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
star. večvrsten1: večredni nasad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vèčvŕsten1 -tna -o prid. (ȅ-ȓ)
nanašajoč se na več vrst: večvrstni nasad
♦ agr. večvrstni okopalnik okopalnik, ki okopava več vrst hkrati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vèčvŕsten -tna -o (ȅȓ)
vèčvŕstni -a -o (ȅȓ) ~ nasad
vèčvŕstnost -i ž, pojm. (ȅȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vinográden tudi vinógraden -dna -o prid. (ȃ; ọ́)
nanašajoč se na vinograd: vinogradno kolje / vinogradni nasad / vinogradni predel vinogradniški

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vinográden -dna -o tudi vinógraden -dna -o (ȃ; ọ́)
vinográdni -a -o tudi vinógradni -a -o (ȃ; ọ́) ~ nasad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vŕbov -a -o prid. (ŕ)
nanašajoč se na vrbo: vrbova šiba / vrbov les / vrbov nasad; vrbovo grmovje / vrbove mačice / vrbova piščal
♦ agr. vrbov škrlup; zool. vrbov kapar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vȓš, -ȋ, f. das Getreide, Dict.-Mik., Jan.; nasad vrši, Dict.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vršáj -a m (ȃ)
1. etn. kup namlačenega žita: zgrebsti zrnje na vršaj; žito je že v vršajih
2. etn. snopi, položeni v dveh vzporednih vrstah, ki se istočasno mlatijo; nasad: obrniti vršaj; goniti vola po vršaju
3. geogr. nizkemu širokemu kupu podoben nanos, ki ga naredi reka, potok ob izstopu iz ozkih stranskih dolin v širšo glavno dolino: z borovci porasel vršaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vršȃj, m. die zum Austreten oder Ausdreschen bestimmte Getreidelage, Mur., Cig., Jan., Danj.-Mik.; = nasad prosa, ki ga živina ovrši, hodeč po njem na okrog, M., BlKr.; — ein Haufe ausgedroschenen Getreides, Kras-Mik., vzhŠt.; — ein Haufe ausgeworfelten Getreides, Cig., M., C., Dol., Goriš.; — = kup: vršaji zlata, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vršaj [vršȃj] samostalnik moškega spola

snopi, ki se istočasno mlatijo; nasad

PRIMERJAJ: nasad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vŕtničen -čna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na vrtnico: vrtnično olje / vrtnični nasad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vŕtničen -čna -o (ȓ)
vŕtnični -a -o (ȓ) ~ nasad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zapis začetnice: »Lipa samostojnosti«

S kakšno začetnico pišemo besedno zvezo lipa/Lipa samostojnosti? Kolikor razumem, gre za več različnih dreves, ki so jih v različnih krajih posadili ob dnevu državnosti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zasàd -áda m (ȁ á) zastar.
1. nasad: posekati zasad; brezov, lipov zasad
2. zasaditev: pripraviti trte za zasad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zlágati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima manjšo površino: razgrinjati rjuhe in jih spet zlagati; natančno, površno zlagati perilo / zlagati padalo
2. dajati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti drugo na drugo: delavci zlagajo deske; zlagati navzkriž; počasi, skrbno zlagati / zlagati snope na kup; zlagati puške v piramide; zlagati v skladovnico
// na tak način delati: zlagati kamnito ograjo; zlagati stolp iz kock
3. s prislovnim določilom s prelaganjem delati, da pride kaj kam, od kod: zlagati zvezke iz torbe, na mizo; zlagati vreče s tovornjaka
4. dajati travo, snope med late kozolca: mož je zlagal, žena pa je podajala / zlagati snope v kozolec
5. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo: zlagati opere / zlagati lepe melodije
// ustvarjati, pisati sploh: zlagati verze / star. zlagati slavnostni govor sestavljati, pisati
● star. ne znam zlagati besed tako kot vi govoriti, pisati; star. zlagati zemljišča komasirati; star. vse življenje se trudim in zlagam varčujem
♦ etn. zlagati snope v nasad; jezikosl. zlagati delati besede z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom; les. zlagati deske v škarje; lit. zlagati ode

zlágati se

star.

ujemati se:

barve se zlagajo

/ pijači se ne zlagata se ne moreta mešati, piti skupaj

/ take misli se slabo zlagajo z veselim razpoloženjem

/ moji nazori se ne zlagajo z njegovimi

/ z ženinimi starši se dobro zlaga

/ popolnoma se zlagam s teboj soglašam, se strinjam

zlagáje

:

zlagaje pesem, je mislil nanjo;

prim. izlagati1

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žúžek žúžka samostalnik moškega spola [žúžək]

žuželka, zlasti hrošč

STALNE ZVEZE: črni žitni žužek
ETIMOLOGIJA: iz žuža ‛majhen, črn hrošč, lesni črv’ iz žužati ‛brenčati, oglašati se z žuž’ - več ...