agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm] 1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus 1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
borôvec borôvca samostalnik moškega spola [borôvəc] iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: bor
STALNE ZVEZE: pritlikavi borovec ETIMOLOGIJA: ↑bor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dátljev dátljeva dátljevo pridevnik [dátljeu̯ dátljeva dátljevo] STALNE ZVEZE: datljeva palma ETIMOLOGIJA: ↑datelj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
granátovec -vca m (ȃ) nizek južni grm z rdečimi cveti in rdečimi sadovi: imel je cele nasade granatovcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo] STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Kako pisati imena sort kulturnih rastlin in živalskih pasem?
Zanima me pisanje sort in pasem: glede na moje znanje jih pišem z malo začetnico, tudi v SSKJ in SP so zapisane z malo, vendar v strokovnih člankih pogosto zasledim pisanje z veliko začetnico (npr. 'Izabela') in v narekovajih, pogosto enojnih. Ali gre za nepoznavanje pravil slovenskega jezika ali pa so se pravila spremenila, odkar sem jaz hodila v šolo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nasàd -áda m (ȁ á) 1. zemljišče, na katerem rastejo rastline v določeni razvrstitvi: iti skozi nasad / hmeljev, oljčni nasad; nasad bombaža, krompirja, vinske trte; riževa polja in tobačni nasadi / intenzivni, poskusni nasadi; javni nasad park; plantažni, terasasti nasad // rastline, ki rastejo v taki razvrstitvi: pobočje je pokrival bukov nasad; neznanci so poškodovali nasade v parku / obnavljati, redčiti nasad / cesta z nasadi 2. agr. jajca, ki se istočasno valijo: pokazal mu je, kje je nasad / kupiti jajca za nasad / nasad jajc 3. etn. snopi, položeni v dveh vzporednih vrstah, ki se istočasno mlatijo: na podu so napravili nasad;
mlatijo že osmi nasad / zlagati snope v nasad / nasad snopja
♦ agr. mešani nasad v katerem raste več vrst rastlin, rastlinskih sort; biol. nasad bakterij kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
obnávljati -am nedov. (á) 1. delati, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: obnavljati hišo;
obnavljati in opremljati stanovanje / obnavljati nasade, vinograde / obnavljati ladjevje 2. delati, povzročati, da se kaj znova pojavi, začne: obnavljati prijateljstvo / obnavljati ljudske običaje / obnavljati klasicizem 3. delati, da postane kaj v mislih, zavesti spet navzoče: obnavljati doživetja, spomine / v mislih je obnavljal potovanje v mesto
♦ šol. obnavljati učno snov obnávljati se
na novo rasti, nastajati: rogovje se vsako leto obnavlja / koža, tkivo se obnavlja / celice odmirajo in se obnavljajo
obnavljajóč -a -e:
obnavljajoč cerkev, so odkrili zanimive freske; obnavljajoče se celice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
obnávljati -am
nedov.1.
kaj delati, da se kaj dotrajanega, izrabljenega nadomešča z novim 2.
kaj delati, povzročati, da se kaj znova pojavi, začne 3.
kaj delati, da postane kaj v mislih, zavesti spet navzoče SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
odévati -am stil. -ljem nedov. (ẹ́) nameščati zlasti odejo na ležečo osebo zaradi zaščite pred mrazom: nemirnega bolnika je celo noč odevala, da se ne bi prehladil;
pozimi se odeva s pernico / odevati nasade z vrečevino pokrivati pred mrazom; telo mu za silo odeva stara suknja pokriva, varuje; ekspr. gore odeva sneg // knjiž. oblačiti: odevali so ga v dragocene obleke; praljudje so se odevali v kože / ekspr. grmovje se odeva v mlado listje zeleniodévati se knjiž., z oslabljenim pomenom
izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pokrajina se odeva v molk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
okuževáti -újem nedov. (á ȗ) 1. vnašati, prenašati bolezenske mikrobe v organizem: okuževati s kašljanjem;
okuževati s sifilisom;
okuževati se z onesnaženo vodo 2. prenašati povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: okuževati nasade // prenašati povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: okuževati zrak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
okuževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; okuževánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ nasadeokuževáti se -újem se (á ȗ) z/s čim ~ ~ z vodo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
rigólanje -a s (ọ̑) glagolnik od rigolati: rigolanje in priprava zemljišč za nasade;
lopata, stroji za rigolanje / ročno, strojno rigolanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
»Sahel« z veliko ali malo začetnico?Zanima me, kako se pravilno napiše zemljepisno ime sahel – z veliko ali malo začetnico? V Geografskem terminološkem slovarju je zapisano z malo, v številnih učbenikih in drugih virih pa z veliko začetnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sámooskŕba -e ž (ȃ-ȓ) knjiž. oskrba samega sebe: nasade oljk potrebujejo za samooskrbo;
samooskrba s kmetijskimi pridelki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tôpol topôla samostalnik moškega spola [tôpol] 1. visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken; primerjaj lat. Populus
STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ZahodnokongovčevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [zahódnokóngou̯čeu̯], ženski spol [zahódnokóngou̯čeva], srednji spol [zahódnokóngou̯čevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zasadítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zasaditi: zasaditev zemljišča z novimi sadnimi vrstami / zasaditev vinograda
● zastar. pognojiti nove zasaditve nasade
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zêmlja-esamostalnik ženskega spolapovršina planeta, po kateri se hodi
- zemlja v/na čem, kje
- , zemlja okoli česa, kje
- , zemlja pod/pred čim, kje
- , zemlja s čim
- , zemlja za kaj
zmes kamnin in organskih snovi
- zemlja s čim
- , zemlja za kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zvijúgati -am dov. (ū) narediti, povzročiti, da se kaj valovito, vijugasto premika: veter je zvijugal zastave / tresljaji peresa so zvijugali črte zvijúgati se ekspr.
1. narediti zaporedne zavoje: reka se v spodnjem delu zvijuga; na pobočju se steza zvijuga
2. s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri razprostreti se: cesta se zvijuga med oljčne nasade; pot se zvijuga k reki
3. vijugajoč se priti: s težavo se je zvijugal do mize; zvijugati se med drevjem / iz dimnika se je zvijugal črn dim
zvijúgan -a -o:
zvijugan potok; zvijugane črte, proge; cesta je ozka in zvijugana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.