Tiskanje

balvánasta moréna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

balvánski nasíp -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bankína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bóčna moréna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bramba -e (bramba, branba) samostalnik ženskega spola

1. obrambi namenjeno utrjeno naselje ali zgradba; SODOBNA USTREZNICA: trdnjava, utrdba

1.1 zaklon, ki ščiti bojevnike in omogoča napadanje; SODOBNA USTREZNICA: prsobran

2. vojaški obrambni nasip; SODOBNA USTREZNICA: okop

3. priprava za bojevanje ali obrambo; SODOBNA USTREZNICA: orožje

3.1 vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov; SODOBNA USTREZNICA: oblegovalna naprava

4. odbijanje nasprotnikovega napada; SODOBNA USTREZNICA: obramba

4.1 sodelovanje v spopadu, ki ima za cilj ohranitev koga ali česa

4.2 skupina ljudi, zadolžena za obrambo ali varovanje

5. dejavnost, skrb, da se komu ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varstvo, zaščita

5.1 obvarovanje, rešitev

6. pisni ali ustni zagovor, obramba kakega stališča, prepričanja

6.1 opravičilo, pri katerem se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok; SODOBNA USTREZNICA: izgovor

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brámben -bna -o prid. (ȃ)
star. obramben: brambni nasip; brambni položaj / brambna moč države

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bramež [brȃmež] samostalnik moškega spola

obrambni nasip, zid; branik
oklep za prsni koš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bramin [bramȋn] samostalnik moškega spola

obrambni nasip, zid; branik
oklep za prsni koš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brán1 -a tudi -ú m (ȃ)
nar. zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran: Sanjal je, da je na branu pred tržaško luko (B. Pahor)
// star. nasip, pregrada pri vodi: reka je stopila čez branove

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brán2 -í ž (ȃ)
1. knjiž. obramba: pripravljati se na bran; dvignili so se v bran dežele; roka je preslabotna za bran
● star. postaviti se, stati v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se
2. star. varstvo, zaščita: jemati koga v bran
3. knjiž. nasip, pregrada pri vodi: reka se zaganja v brani; utrjena bran; pren. čustvo je podrlo brani razuma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brán1 -a m, mn. branôvi -ôv tudi bráni -ov (ȃ) pokr. stati na ~u na valobranu; star. ~ ob vodi nasip

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

breg -a (breg, brejg, brig*) samostalnik moškega spola

1. pas zemlje ob vodi; SODOBNA USTREZNICA: breg, obala

2. kraj ob vodi, urejen za pristajanje plovil; SODOBNA USTREZNICA: pristanišče

3. nasut in utrjen pas zemljišča, ki preprečuje poplavljanje; SODOBNA USTREZNICA: nasip, jez

FREKVENCA: 28 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

cvingar -ja samostalnik moškega spola

vojaški obrambni nasip; SODOBNA USTREZNICA: okop

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čêlna moréna -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čêlna moréna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čêlni nasíp -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dájk -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dẹ́ža -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

drumlinoídna moréna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ésker -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gače [gȃče] množinski samostalnik ženskega spola

sveženj, zvitek
protipoplavni nasip

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

grajêno môrsko jávno dôbro -ega -ega -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gramózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na gramoz: sedel je ob cesti na gramoznem kupu / gramozna jama / padel je v Gramozni jami v kraju, prostoru v Ljubljani, kjer so med narodnoosvobodilno vojno streljali talce
♦ žel. gramozna greda nasip iz kamenja pod železniškimi pragovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

injicíranje -a s (ȋ)
glagolnik od injicirati: injiciranje zdravila / nasip skušajo utrditi z injiciranjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

injicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. med. dati zdravilno tekočino v žilo, mišico ali pod kožo, vbrizgati: injicirati kalcij / injicirati (si) mamilo
2. grad. vtisniti polnilo ali vezivo v zemljino, gradbeni element: injicirati cementno malto v zid
// s tako vtisnjenim polnilom ali vezivom utrditi: injicirati nasip, zid

injicíran

-a -o:

injicirani antibiotiki

injicirano pročelje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izlíti -líjem dov. (í)
1. spraviti kaj tekočega iz česa: vino je že izlil; izliti juho na krožnik, vodo v školjko
2. knjiž., ekspr. brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izliti svoje gorje, srečo / pesn. izliti svojo žalost v pesem
● ekspr. nanj je izlil ves svoj žolč zelo ga je oštel
3. knjiž., ekspr. napraviti, da je kaj deležno kakega stanja, lastnosti: noč je izlila svoj mir na vas / izliti v ostri glas nekaj mehkobe

izlíti se

1.

tekoč priti iz česa;

izteči:

lonec se je prevrnil in mleko se je izlilo

/ veja jo je zadela v oko in se je izlilo tekoča vsebina je iztekla iz njega; pren., pesn. iz prsi se mu izlije hvalnica

2.

navadno v zvezi s potok, reka

preiti v drug večji potok, reko, jezero, morje:

tu se reka izlije v morje

/ knjiž. steza se izlije v široko pot

3.

razliti se, razširiti se:

voda se je ob povodnji izlila čez nasip

/ ekspr. čudovita luč se je izlila čez vso zemljo

4.

brezoseb.,

ekspr.

prenehati deževati:

do večera se bo že izlilo

/ kaže, da se je izlilo da ne bo več deževalo;

prim. zliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izlíti se -líjem se dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kaj priti iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
/Po nesreči/ se (mu) je izlilo oko.

2.

nav. v zvezi s potok, reka kaj preiti / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
(Iz ravninske prikrite kotanje) se potok /v velikih počasnih zavojih/ izlije v reko.

3.

brezosebnoprenehati deževati
(Do jutra) se bo že izlilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

izpodjédati izpodjédam nedovršni glagol [ispodjédati]

1.

z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: spodjedati

2.

s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: spodjedati

3.

ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivno spodjedati

ETIMOLOGIJA: ↑izpodjesti

izspa [ízspa] (ispa2) samostalnik ženskega spola

nasutje, nasip

PRIMERJAJ: izspica, izspice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izspica [izspíca] (ispica2) samostalnik ženskega spola

nasip ob vodi za obrambo pred povodnijo

PRIMERJAJ: izspa, izspice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izspice [izspíce] množinski samostalnik ženskega spola

nasip ob vodi za obrambo pred povodnijo

PRIMERJAJ: izspa, izspica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jẹ̑z -a in jezȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jezbíca -e ž (í) |rečni nasip, jez|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jẹ́ža1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

junaštvo s, F12, athlotheta, -ae, darovnyk teh junakou, kateri eno ſhenkengo poſtavi ẛa fehtanîe, ali junaſtvu; audacia, ferbeṡhnoſt, ferbeṡhlivoſt, ſerzhnúſt, junaſtvu; colluctari, s'enim ſe metati, tezhi, ſe ẛa junaſhtvu ṡkuſhati; deluctari, s'enim ſe metati, ſtritati, ẛa junashtvu ṡkuſhati; militaris animi magnitudo, junaṡhtvu; palaestricè, po fehtarṡku, ṡa junaṡhtvu; palaestricus, -ci, tá kateri ſe s'enim mèzhe, ali ṡkuſha ṡa junaṡhtvu; provocare, draſtiti, na junaṡhtvu eniga klizati, vun vabiti; pugilatus, -us, fehtanîe, sa junaṡhtvu ṡkuſhanîe; reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe ṡa junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali; strenuitas, junaṡhtvu, ſtanovitnoſt; vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſti, kateri s'ſvoim junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride; prim. junačtvo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kám -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kém -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kémska moréna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kljúnasta délta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kônčna moréna -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kôsa -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ledeníški nasíp -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

melíšče -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

moréna -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

morénski amfiteáter -ega -tra m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

morénski nasíp -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mósten tudi môsten -tna -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na most: mostni obok, steber; mostna ograja, podnica
♦ grad. mostni nosilec del mostu, ki prenaša obtežbo na podpornike; mostni opornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj in podpira obrežje; mostni podpornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj; mostna brana mreža vzdolžnih in prečnih mostnih nosilcev; mostna koza podpornik, navadno pri lesenem mostu; mostna konstrukcija sestav nosilnih elementov mostu; mostna soha pokončni del lesenega mostnega opornika; mostno krilo del mostu, ki zaključuje cestni nasip ob prvem oporniku; strojn. mostni žerjav žerjav, pri katerem se po nosilcu vozi maček; teh. mostna tehtnica tehtnica za vozila, zlasti železniška

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

múra 2., f. nasip razdrobljenega kamenja, Zora; — prim. kor.-nem. murre, bav. mur, it. mora, Steingerölle.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nájmet -i ž nasip ob cesti: Po pouli té véſzi je tekao eden potok, ſteri je vnogo-krát pretrgno náj meti KM 1790, 78

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

najpoprej prisl., F10, praegerminare, narpoprei, inu pred drugim ſe ṡelenéti, ali odganîati; praegignere, narpoprei roditi, ṡazheti, en ṡazhetik ene rizhy biti; praeliganeus, -a, -um, narpoprei targan; praeloqui, pred enim drugim govoriti, ali narpoprei govoriti; praenoscere, poprei poṡnati, narpoprei poṡnati; praenuntius, -a, -um, kateri narpoprei kei kai povei, ali na snanîe da; principiò, narpoprei; tomex, -cis, tá preja, katero ty ṡhtrikopletzi narpoprei na vretenu ṡviejo; vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſtih, kateri s'ſvoim junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride; vinum praeliganeum, vinu s'narpoprei braniga groṡdja ṡa druṡhino

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

namet [namȅt] samostalnik moškega spola

obrambni nasip, okop

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

namétati, -mę́čem, I. vb. pf. in einer gewissen Menge werfen: n. kamenja v jamo; n. prsti v grob; snopov namečejo po obeh straneh poda, Ravn. (Abc.); — n. jih komu po plečih, jemanden abprügeln, Jurč.; — n. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; — II. namẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, 1) vb. impf. ad navreči, nametati II., Dol.; — 2) (sneg) nameta, es stöbert, Ig, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nanòs -ôsa m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

narínjena moréna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nasíp -a m (ȋ)
nasut in utrjen pas zemljišča: če bi nasip popustil, bi prišlo do katastrofe; graditi, utrjevati, zviševati nasipe; višina, vznožje nasipa; nasipi in rovi / cestni, železniški nasip; reka izpodkopava obrambne nasipe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nasíp -a m (ȋ) varovalni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nasíp -a m

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

obrambni nasip

zajezitveni nasip

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

nasȋp -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nasìp, -sípa, m. 1) die Anschüttung, Cig.; — 2) das Angeschüttete, die Anschütt; — der Schüttdamm; der Wall, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., nk.; die Schanze, Mur., Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nasip [nasȉp] samostalnik moškega spola

obrambni nasip, okop

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nasip samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nasip m, F7, agger, ſhutina, ẛaſſip, ſhuta, ẛagreb, naſſip, grubla, tompf, kúp ẛemlè; choma, -tis, en brég, ali naſsip ẛemlè de voda ne grè vſtrán; circumvallare, s'naſſipi, inu brambami okuli obdati; loricula, -ae, ena ſhanza, ali naſip sèmle, s'katerim ſe voiṡzhaki ṡakopajo; vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſtih, kateri s'ſvoim junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride; vallum, -li, vel vallus, -li, ſhranga, ſhanza, naſip; vallum ponere, naſip délati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nasíp -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nasȋpje, n. = nasip 2), Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obȃla -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

oblágati -am nedov. (ȃ)
1. nameščati, pritrjevati kaj na določeno površino za zaščito, olepšanje, izboljšanje podlage: oblagati nasip s kamenjem; oblagati stene s ploščicami, tapetami / oblagati čelo z obkladki
2. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: kar naprej ga oblagajo z delom, naročili; oblagati koga z dobrotami
● ekspr. baročni pisatelji so radi oblagali samostalnike z veliko pridevniki so radi samostalnikom (do)dajali veliko pridevnikov; ekspr. oblaga ga z lenuhom pravi mu, zmerja ga, da je lenuh
♦ tisk. oblagati stavek zapolnjevati stavek s polnilnim gradivom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

oblágati -am nedov. -ajóč; -aje; -an -ana; obláganje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ nasip s kamenjem; poud. ~ pomočnika z delom |mu nalagati veliko dela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obrámben -bna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na obrambo: obrambni jarek, nasip, stolp, zid; izdelati obrambni načrt; oslabiti obrambni sistem nasprotnika; obrambno sredstvo / obrambni položaj; obrambna postojanka / obrambna moč države / obrambna vojna; napadalno in obrambno orožje / obrambni igralec
♦ med. obrambna moč organizma; nav. mn., psih. obrambni mehanizem vedenje, ravnanje človeka, ki je v neprijetnem duševnem, čustvenem stanju; voj. obrambna linija; ključna obrambna pozicija pozicija, od obrambe katere je odvisna obramba širšega območja

obrámbno

prisl.:

moštvo je igralo obrambno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obréčni nasíp -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ohlódje -a s (ọ̑)
star. več hlodov, hlodi: hrastovo ohlodje / utrditi nasip z ohlodjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

oja1 [ōja

] samostalnik ženskega spola

vojaški jarek, rov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

okòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. vojaški obrambni nasip: naskočiti okope; obdati utrdbo z okopi / skopati okope strelske jarke z nasipi; pren. taka dejanja so okopi miru
● publ. s temi argumenti so zagovorniki reform šli na okope so zagovarjali, branili reforme; vznes. klicati ljudstvo na okope pozivati, spodbujati k uporu, boju
2. glagolnik od okopati: okop krompirja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

osìp, -sípa, m. 1) das Behäufeln, C.; — 2) = nasip, der Erdwall, der Festungswall, Jan., C.; — = avber, kar voda nanese, Štrek. (Let.); — 3) der Kalkbrennerofen, C., Z.; — 4) der Abfall (der Blätter, Beeren), Cig., Jan.; — 5) der Hautausschlag, Nov.-C.; — 6) neka vinska trta, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ózer -ja m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pahljáča -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

parapét -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

podmôrski -a -o prid. (ó)
ki je pod morjem, morsko površino: zgraditi podmorski nasip; raziskovati podmorski svet / podmorski izbruh, izvir; podmorski kabel; podmorska mina
♦ geogr. podmorski hrbet podolgovata vzpetina pod morsko gladino; podmorski ognjenik ognjenik na morskem dnu; podmorski prag zelo dvignjen del morskega dna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

podzídati tudi podzidáti -am dov. (í á í)
1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: stavbo morajo podzidati; podzidati zunanjo steno / hiša bo lesena, le podzidali jo bodo napravili zidan temelj
// knjiž. utemeljiti, dokazati: znanstveno podzidati trditev
2. napraviti zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidati cesto; nasip je treba še podzidati

podzídan

-a -o:

podzidan obok

hiša je že podzidana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

podzídati tudi podzidáti -am dov. podzídanje tudi podzidánje; drugo gl. zidati (í/á í) kaj ~ nasip

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

podzidávati -am nedov. (ȃ)
1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: podzidavati zunanjo steno / hišo so podzidavali delali zidan temelj
2. delati zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidavati breg, nasip

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pomȍl -óla m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ponta [pónta

] samostalnik ženskega spola

klančina na zunanji strani obrambnega jarka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

popustíti -ím dov., popústil (ī í)
1. prenehati imeti kaj napeto, nategnjeno: večkrat je moral popustiti vajeti; popustiti vrv / popustiti pas za eno luknjo / popustiti mišice sprostiti / popustiti pedal za plin manj pritiskati nanj; pren. ni mu prišlo na misel, da bi doma popustil vajeti
2. prenehati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini so popustili; vezi so precej popustile; na sprednjem delu čevlja so žeblji popustili / ključavnica je popustila / nasip je skoraj že popustil / njegov prijem je popustil
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjšanje intenzivnosti
a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: proti jutru je bolečina popustila; pritisk v glavi je popustil; tesnoba je počasi popustila / kašelj je kmalu popustil; krči niso hoteli popustiti / koncentracija je že popustila
b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina pri delu je popustila; agrarna kriza še ni popustila / napetost igre je popustila
c) stanja v naravi: dež ne popusti; mraz je že popustil; snežni vihar je malo popustil
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: zelo je popustil pri delu, učenju / v stroki je popustil / vztrajno so se branili, nazadnje so pa popustili
4. prenehati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: dolgo ga je prepričevala, da je popustil / popustiti pritisku političnih sil; popustiti prošnjam, zahtevam / tudi njemu ni popustil / otroku zelo rad popusti / v svoji nameri ni popustil je vztrajal
5. star. zapustiti: moral je popustiti rojstno hišo / popustil je delo in šel v gostilno pustil
● ekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; pog. pred ovinkom je popustil plin je zmanjšal hitrost avtomobila; ekspr. niti za las ni hotela popustiti prav nič; ekspr. pri ceni je malo popustil znižal je ceno

popustívši

zastar.:

popustivši vajeti, je stopil z voza

popuščèn

-êna -o:

popuščena vrv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

posésti -sédem dov., stil. posèl poséla; nam. posést in posèst (ẹ́ ẹ̑)
1. povzročiti, da kdo pride v sedeč položaj: otroka je posedel k sebi, na konja / posedli so ga na posteljo in mu dali žganja, da bi si opomogel / goste je posedla okrog mize
// drug za drugim sesti: nekaj mož je že posedlo; posedli so po vagonu; prijateljice so se posedle druga poleg druge / posedli smo k zajtrku / kokoši so posedle na letve
2. nav. ekspr. zasesti: posedli smo prostor okrog luči / lastovke so na gosto posedle nadzidek / enote so posedle položaje; pren. gube so mu na gosto posedle čelo
3. zastar. zavzeti: posesti deželo, vas
● zastar. razburjenje ga je zopet posedlo obsedlo; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog

posésti se

zaradi lastne teže postati nižji, gostejši:

nasip se je posedel

/ hiša se je posedla

poséden

-a -o:

posedena dežela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

potísna čêlna moréna -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

povíšati -am dov. (ȋ)
1. narediti kaj višje: povišati jez, nasip, ograjo pri mostu / povišati glas
2. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: povišati cene, davke; plačo so mu povišali; povišati proizvodnjo / razburjenje mu je povišalo krvni pritisk; temperatura se mu je spet povišala
// povzdigniti: povišati koga v plemiča / pisatelja je kritik zelo povišal
3. narediti, da preide kdo z nižjega službenega mesta na višje: so ga že povišali; povišati v samostojnega referenta / kmalu so ga povišali za desetarja / diplomatsko predstavništvo so povišali v veleposlaništvo
● ekspr. hotel se je povišati nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih
♦ šport. povišati vodstvo povečati razliko med rezultatom dveh moštev; povečati razdaljo pri teku, kolesarjenju

povíšan

-a -o:

spregovoril je s povišanim glasom

ima povišan krvni pritisk

povišana temperatura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

povíšati -am dov. -an -ana; povíšanje (ȋ) kaj ~ glas; ~ nasip; povišati koga/kaj v kaj ~ koga v plemiča; ~ diplomatsko predstavništvo v veleposlaništvo; povišati komu kaj ~ uslužbencu plačo
povíšati se -am se (ȋ) poud. nad koga ~ ~ nad druge |doseči višji položaj od drugih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

poviševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj višje: poviševati nasip / na temenu zviti lasje so ji glavo zelo poviševali / poviševati glas
2. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: poviševati cene, davke, plačo, stroške; poviševati število učnih ur / lepo vreme je lepoto pokrajine še poviševalo
// povzdigovati: poviševali so ga nad vse pesnike / dogodek so preveč poviševali / poviševati koga do nebes
● preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost

poviševáti se

ekspr.

bahati se, postavljati se:

rad se povišuje pred njim

celo povišuje se s tem dejanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

poviševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; poviševánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ nasip; ~ stroške; poviševati koga nad koga poud. Poviševali so ga nad vse pesnike |povzdigovali|
poviševáti se -újem se (á ȗ) poud. pred kom z/s čim ~ ~ ~ vsemi s svojimi dejanji |bahati se, postavljati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prejésti -jém dov., 2. mn. prejéste, 3. mn. prejedó tudi prejêjo; prejêj in prejèj prejêjte; prejédel prejédla, stil. prejèl prejéla (ẹ́)
1. z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so prejedli blago; miši so na več mestih prejedle vrečo; pren., ekspr. breme mu je prejedlo kožo
// s kemičnim delovanjem povzročiti
a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: modra galica je prejedla obleko; kislina preje steno želodca / čir je prejedel dvanajsternik; pren., ekspr. reka je prejedla nasip
b) da kaj razpade na več delov: kislina je že prejedla obroč / rja je na več mestih prejedla žico
2. ekspr. prebiti, preživeti v uživanju hrane, jedi: večino dneva so prejedli in prepili

prejésti se

1.

z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega:

ličinke so se prejedle skozi lubje

pren., ekspr. prejesti se skozi gradivo

//

ekspr. s težavo priti kam: prejesti se na prostost / prejedel se je do lastnega spoznanja

2.

ekspr.

v uživanju hrane, jedi priti do česa:

gostje so se prejedli do sladice

prejéden

-a -o:

prejedena tkanina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prekop [prekȍp prekọ́pa] samostalnik moškega spola

jarek, po katerem se vojaki varno približajo sovražnemu utrjenemu mestu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prekopavati [prekopȃvati prekopȃvam] nedovršni glagol

delati nasip

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prepljúskniti -em dov. (ú ȗ)
v pljusku prekriti: prepljusknil nas je velik val / reka prepljuskne nasip

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prepljúskniti -em dov. prepljúsknjen -a (ú ȗ) koga/kaj Reka ~e nasip

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

preskok [preskȍk

] samostalnik moškega spola

okop, nasip
napad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prežréti -žrèm dov., prežŕl (ẹ́ ȅ)
z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so ji prežrli plašč
// s kemičnim delovanjem povzročiti
a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina mu je prežrla želodčno steno; pren., ekspr. bojijo se, da bo reka prežrla nasip
b) da kaj razpade na več delov: rja je na več mestih prežrla žico

prežréti se

1.

z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega:

ličinke so se prežrle skozi lubje

2.

prenajesti se:

paziti je treba, da se prašiči ne prežrejo

/ nizko prežrli so se, pa še godrnjajo

3.

ekspr.,

navadno v zvezi prežreti se skozi

s težavo prebrati, preštudirati:

komaj se je prežrl skozi knjigo

prežreti se skozi pusto snov

prežŕt

-a -o:

prežrto blago

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prótihrúpen -pna -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki varuje pred hrupom: protihrupni nasip / protihrupna zaščita

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

protihrúpen -pna -o (ú; ȗ)
protihrúpni -a -o (ú; ȗ) ~ nasip

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

protipopláven -vna -o (ȃ)
protipoplávni -a -o (ȃ) ~ nasip

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prsobrán -a m (ȃ)
voj. nasip iz zemlje, kamenja ob zunanjem robu strelskega jarka, položaja, ki varuje vojaka pred izstrelki: pogledati čez prsobran; vojak je naslonil puško na prsobran
// zid, zaklon pred strelskim položajem sploh: ob cesti so naredili prsobran iz drevesnih debel, iz vreč peska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

raztŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pes mu je raztrgal hlače; raztrgati papir; ovitek se je hitro raztrgal; popolnoma raztrgati / raztrgati na koščke, nitke / ob padcu si je raztrgal dlan ranil
// narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: voda je raztrgala nasip / sonce je raztrgalo oblake
// s trganjem poškodovati, uničiti: raztrgati knjigo, pismo; komaj dokončani rokopis je raztrgal / vijaki so raztrgali les
2. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo: raztrgati jopico na komolcih; raztrgal je že drugi par čevljev; obleka se je raztrgala po šivih
3. raniti, poškodovati, navadno s čim ostrim: lev je žrtvi razparal trebuh in raztrgal boke / granata mu je raztrgala nogo
● ekspr. člankar ga je raztrgal na kosce njegovo delo je ocenil zelo negativno; ekspr. kašelj mu je skoraj raztrgal pljuča zelo je kašljal; ekspr. raztrgati okove, verige osvoboditi se; ekspr. ne moremo se raztrgati delati več, kot zmoremo; ekspr. ne morem pomagati, pa če se raztrgaš sploh ne; ekspr. raztrgal se bo od jeze zelo je jezen

raztŕgan

-a -o:

raztrgani čevlji

skozi raztrgane oblake so se kazale zvezde

to je povedal v raztrganih stavkih

raztrgana obleka, vreča

hodili so v raztrganih skupinah

●

pog. govori kakor raztrgan dohtar veliko, spretno; žlahta je raztrgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prisl.: raztrgano govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rúšnat -a -o prid. (ȗ)
pokrit z rušo: rušnat nasip; rušnata tla / tam imajo koče rušnate strehe
♦ bot. rušnata masnica na vlažnih tleh rastoča visoka trava z raskavimi listi in zelenimi klaski v latu, Deschampsia caespitosa; rušnata zvončnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rúšnat -a -o; bolj ~ (ȗ) ~ nasip

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rúšnat -a -o prid.

ki je pokrit z rušo

SINONIMI:

rušast, redk. ruševnat

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

savski

Predlog

savska savsko pridevnik

IZGOVOR: [sáu̯ski]

PRIMERJAJ: Savska banovina, Savski otok, Savsko naselje

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sìp 1., sípa, m. 1) der Schutt, Mur., Cig.; cestni s., der Schotter, Levst. (Nauk); — das Trümmergestein, Jan.; prodovje in sip, die Geschiebeablagerungen, Levst. (Močv.); — die Abrutschung, Svet. (Rok.); — 2) = nasip, der Aufwurf, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sīpati sȋpam nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

stọ̑g -a m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

šanca ž, F4, cuniculatores, kateri shanze kopaio, minerarÿ; loricula, -ae, ena ſhanza, ali naſip sèmle, s'katerim ſe voiṡzhaki ṡakopajo; vallaris, -re, en kranzil te zhaſti, taiſtih, kateri s'ſvoim junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride; vallum, -li, vel vallus, -li, ſhranga, ſhanza, naſip

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

šánce šánc ž mn. (ȃ)
zastar. obrambni nasip, okop: utrditi, zavzeti šance / šance na Ljubljanskem gradu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

šànce šànc ž mn. obrambni nasip, okop: Vu Szegedi nôcsdén sance delajo AIP 1876, br. 4, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

šọ́der -dra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

šranga ž, F5, canterÿ, ſhrange na katere ſe ſtavi zimermanski leis; conseptum, graja, ſhranga; obes, obitis, vel obex, -cis, ṡapreg, ṡaperiṡzhe, ṡapreṡhenîe, ſhrange, rigel; septum, -ti, ſhranga, ograja, ṡaſéka, ṡagraja, ṡajiṡenîe; vallum, -li, vel vallus, -li, ſhranga, ſhanza, naſip

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

šúta 2., f. 1) der Schutt, der Schotter, Z., Kr.; — 2) = nasip, zasip, der Erdwall, Meg., Dict.; — iz nem. Schutt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

šutina [šútina] samostalnik ženskega spola

obrambni nasip

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

trdnjávski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na trdnjavo: trdnjavski nasip; trdnjavsko obzidje; trdnjavska vrata / trdnjavsko topništvo
♦ pravn. trdnjavska ječa nekdaj kazen za velika hudodelstva; šah. trdnjavska končnica končnica, v kateri so na šahovnici poleg kraljev in kmetov samo še trdnjave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

trdnjávski -a -o (ȃ) ~ nasip

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

učvrstíti -ím dov., učvŕstil (ī í)
utrditi, okrepiti: učvrstiti nasip; učvrstiti vrata z zapahi / telovadba mu je učvrstila roke; na kmetih se je učvrstil / učvrstiti prijateljstvo

učvrščèn

in učvrstèn -êna -o:

učvrščeni stebri

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

učvrstíti -ím dov. učvŕstil -íla, nam. učvrstít/učvrstìt; drugo gl. čvrstiti (í/ȋ í) redk. utrditi, okrepiti: koga/kaj Telovadba ga je učvrstila; ~ nasip
učvrstíti se -ím se (í/ȋ í) redk. okrepiti se, utrditi se: Na kmetih se je učvrstil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

učvrščèn -êna -o in učvrstèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é; ȅ é é) redk. ~ nasip utrjen
učvrščênost -i in učvrstênost -i ž, pojm. (é; é) redk. utrjenost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

utrdíti -ím dov.

1.

kaj z (dodatnimi) gradbenimi deli narediti kak objekt bolj trden, vzdržljiv

SINONIMI:

knj.izroč. ojačati, knj.izroč. ojačiti, knj.izroč. okrepiti, knj.izroč. učvrstiti

2.

kaj z določenim postopkom narediti kaj bolj trdno

SINONIMI:

knj.izroč. ojačati, knj.izroč. ojačiti, knj.izroč. ojekleniti, knj.izroč. ojekliti, knj.izroč. pojačati, star. pojačiti, zastar. zatrditi2, knj.izroč. zjekleniti

3.

koga narediti, da je kdo telesno močnejši, (bolj) odporen

SINONIMI:

knj.izroč. očvrstiti, knj.izroč. učvrstiti, knj.izroč. zjekleniti

4.

koga narediti, da kdo postane zelo odločen, nepopustljiv

SINONIMI:

knj.izroč. očvrstiti, knj.izroč. ojekleniti, knj.izroč. pojekleniti, knj.izroč. pokrepiti, knj.izroč. strditi, knj.izroč. zjekleniti

5.

kaj narediti, da kaj postane sposobno vzdržati negativne vplive, okoliščine

SINONIMI:

okrepiti, knj.izroč. afirmirati, knj.izroč. konsolidirati

GLEJ ŠE SINONIM: okrepiti, ugotoviti, ustaliti, uveljaviti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

utŕjati -am nedov. (ŕ)
knjiž. utrjevati: utrjati breg, nasip / utrjati prijateljske vezi med državami / to prepričanje se čedalje bolj utrja / utrjati znanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

váloma prisl. (ȃ)
knjiž. v valu, v valovih: voda je valoma predrla nasip; pren. obup se ji je valoma zaganjal k srcu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

váloma nač. prisl. (ȃ) neobč. Voda je ~ predrla nasip v valu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vȃroš -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

varoválen -lna -o prid. (ȃ)
ki varuje, ščiti: varovalni nasip proti vetru; varovalni pas ob cesti, gozdu / varovalna čelada, obleka; varovalna mreža; pri plezanju je bil privezan na varovalno vrv / varovalni ukrepi / varovalna plast sluzi; varovalna snov / varovalna krema zaščitna krema / varovalna dieta za srce; varovalna prehrana; varovalno živilo / varovalno cepljenje zaščitno cepljenje
♦ agr. varovalni posevek posevek, ki varuje podsevek; elektr. varovalni vložek vložek varovalke, v katerem je taljivi element varovalke obdan z izolirnim plaščem; gozd. varovalni gozd gozd, ki varuje zemljišče pred erozijo; med. varovalna maska zaščitna maska; teh. varovalna podložka varnostna podložka; zool. varovalna barva barva, ki se ujema z barvo okolice; žel. varovalni vagon vagon med lokomotivo in prvim potniškim vagonom ali med lokomotivo in vagonom z vnetljivim, nevarnim blagom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti, da je kaj trdno nameščeno v čem: vdelati diamant v prstan; vdelati intarzije / v streho so vdelali pet oken; vdelati okna v zidne odprtine vzidati / vdelati leče v mikroskop
// narediti, da kaj postane sestavina česa: vdelati kamenje v nasip / vdelati gnoj, listje v zemljo podkopati ga; pren. te hipoteze se ne dajo vdelati v dosedanjo teorijo
● star. vdelati bluzo z zlato nitjo okrasiti; izvesti; star. kar hitro se je vdelal vpeljal v delo

vdélan

-a -o:

vdelan material

železen križ, vdelan v okno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vdélati v -am v dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti koga/kaj v koga/kaj
V stari del hiše je vdelal nova okna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

visokovôdni pridevnik

1.

ki je v zvezi s povišano gladino vode, poplavami

1.1

ki varuje, ščiti pred povišano gladino vode, poplavami

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

víšati -am nedov. (ȋ)
1. delati kaj višje: višati jez, nasip
2. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: višati cene, davke; višati proizvodnjo / višati izobrazbeno raven dvigati
♦ glasb. višati intonacijo peti ali igrati na višji tonski višini od predpisane

víšati se

postajati višji:

vodna gladina se je hitro višala

/ glas se ji je višal

//

povečevati se, rasti: življenjski stroški se višajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

víšati -am nedov.

1.

kaj delati kaj višje

SINONIMI:

zviševati, ekspr. dvigati

2.

kaj delati, da kaj doseže višjo stopnjo od predhodne glede na količino, intenzivnost

SINONIMI:

poviševati, zviševati, ekspr. nabijati, ekspr. navijati

GLEJ ŠE SINONIM: dvigati
GLEJ ŠE: nižati, nižati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

vôdni objékt -ega -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vodotóčen -čna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na vodotok: vodotočni nasip / vodotočne kraške jame kraške jame s potokom, z reko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vodotóčen -čna -o (ọ́; ọ̑)
vodotóčni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ nasip

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vodotòk -óka m (ȍ ọ́)
v strugi tekoča voda: vodotoki poplavljajo; zajeziti vodotok; nasip ob vodotoku / podzemeljski, površinski vodotoki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vodovárstven -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na varstvo vode v naravi: vodovarstveni nasip; vodovarstveni režim; gradnja bazena je sporna z vodovarstvenega vidika; čakati na vodovarstveno soglasje / vodovarstveni pas; vodovarstveno območje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vozíšče vozíšča samostalnik srednjega spola [vozíšče]

del cestišča, namenjen za vožnjo vozil

STALNE ZVEZE: smerno vozišče
ETIMOLOGIJA: ↑voziti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vršáj -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vzdígniti -em dov. (í ȋ)
1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: vzdigniti breme; vzdignil jo je do stropa; vzdigniti otroka na rame, v naročje; vzdigniti z žerjavom; počasi, težko, visoko vzdigniti / vzdigne dvesto kilogramov sposoben je vzdigniti / vzdignili so sidro in odpluli / boječe vzdigniti glavo; voznik je vzdignil roko v pozdrav; učenec je večkrat vzdignil roko s takim dejanjem izrazil željo, da bi govoril, bil vprašan / veter ji je vzdignil krilo / voda je vzdignila pod povzročila, da je na nekaterih mestih izbočen; vzdigniti telefonsko slušalko odgovoriti na telefonski klic; vzdigniti vrata s tečajev sneti / vzdigniti kvišku, pog. gor
2. napraviti kaj višje: vzdigniti nasip; z blazinicami vzdigniti rame pri plašču / pog. vzdigniti hišo za eno nadstropje nadzidati
3. napraviti, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja; dvigniti: vzdigni bolnika, da mu posteljem posteljo; vzdigniti se na komolce / vzdigniti podrt električni drog; žito se po neurju ni več vzdignilo / pog. proti jutru so ga vzdignili (iz postelje) zbudili, poklicali; vulg. vzdigni že rit vstani
4. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigniti: vzdigniti cene / vzdigniti prodajo cigaret povečati / ni se jezil, samo glas je vzdignil začel glasneje govoriti
// spraviti na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: vzdigniti življenjsko raven / moralno vzdigniti ljudi
// dati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: vzdigniti jezik pokrajine v uradovalni in učni jezik države
5. sprejeti pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih; dvigniti: pravočasno vzdigniti pismo na pošti; vzdigniti plašč v garderobi
6. napraviti, da se kdo upre; dvigniti: vzdigniti izkoriščane množice / vzdigniti deželo k uporu
7. ekspr. povzročiti, narediti: vzdigniti velik hrup, preplah / vzdigniti upor
● pog. pripomba ga je vzdignila razburila, vznejevoljila; ekspr. spet so vzdignili glave postali uporni, predrzni; šalj. še o pravem času je vzdignil jadra odšel; ekspr. nič ni rekla, samo nos je vzdignila z izrazom je pokazala, da je nezadovoljna, užaljena; ekspr. vzdigniti oči, pogled h komu pogledati ga; star. vzdigniti pesem začeti peti; ekspr. zadeva je vzdignila veliko prahu povzročila razburjenje, govorice; ekspr. ob vsaki priložnosti vzdigne prst žuga, svari; ekspr. vzdigniti roko nad koga, proti komu udariti, (pre)tepsti ga; star. vzdigniti tožbo proti komu tožiti ga; star. vzdigniti vojsko drug proti drugemu začeti se vojskovati

vzdígniti se

1.

premakniti se navzgor, kvišku:

letalo se je vzdignilo v zrak

iz dimnika se vzdigne dim

za avtomobilom se je vzdignil oblak prahu

megla se hitro vzdigne

/ takrat se nad obzorje vzdigne sonce vzide

/ proti vrhu se pot bolj vzdigne vzpne

//

pog. vstati: vzdigniti se od mize, s postelje

2.

knjiž.

nastati, pojaviti se:

v njem se je vzdignila jeza

v srcu se mu vzdigne dvom, sum

/ proti večeru se je vzdignil veter začel pihati

3.

s smiselnim osebkom v dajalniku

začutiti slabost, pri kateri se vsebina želodca pomika navzgor:

že pri prvem grižljaju se mu je vzdignilo

/ v želodcu se mu je vzdignilo ob takem neredu

●

pog. potica se je lepo vzdignila vzhajala; ekspr. v gledališču se je spet vzdignila zavesa so (se začele) predstave; star. žerjavi se vzdignejo čez morje odletijo; star. ob polnoči so se vzdignili na pot odšli, odpotovali; vzdigniti se nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih; pog. v teh dneh se je živo srebro močno vzdignilo je temperatura zelo narasla

vzdignívši

zastar.:

pozdravil jo je, vzdignivši roko

vzdígnjen

-a -o:

vzdignjena glava

cesta je vzdignjena za en meter

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vzdržáti -ím dov. (á í)
1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je vzdržal, čeprav ni bil debel; nasip je vzdržal pritisk vode / most vzdrži pet ton; taka vrv veliko vzdrži
// biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih telesnih ali duševnih posledic: človek vzdrži več, kot misli; vzdržati preizkušnje / vzdržati mučenje; takega trpljenja ne bo vzdržal / vzdržati mraz; vzdržati hude napore / bali so se, da srce ne bo vzdržalo; njeni živci ne vzdržijo veliko / duševno, telesno vzdržati
2. v zvezi z brez biti, ostati živ, nepoškodovan kljub odsotnosti, pomanjkanju česa, potrebnega za življenje: ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden; boš že vzdržal kak dan brez kosila
// biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic zaradi odsotnosti, pomanjkanja česa, potrebnega za življenje: kamela dolgo vzdrži brez vode / to cvetje vzdrži brez vode samo nekaj ur
3. biti, ostati v kakem stanju, dejavnosti kljub negativnim silam, težavnosti: podjetje je vzdržalo konkurenco; polk je vzdržal napad sovražne vojske; finančno vzdržati podražitve
4. ostati kje kljub za življenje, počutje neugodnim okoliščinam: plavalec je dolgo vzdržal pod vodo; vojaki so vzdržali na položajih kljub močnemu obstreljevanju; zaradi hrupa ni vzdržal pri stroju; vzdržal je zunaj, čeprav je bilo zelo mrzlo / pri tej hiši ne vzdrži nobena gospodinjska pomočnica; v taki službi bo težko vzdržal / rastlina vzdrži na prostem le v toplih krajih / star., s smiselnim osebkom v rodilniku ni ga vzdržalo doma, pri učenju
5. biti, ostati dalj časa v kakem položaju, stanju, zlasti težjem, neprijetnem: zbrala je vse moči, da bi vzdržala; vzdržati morajo do noči / pri njem, z njim ne vzdrži nobena ženska
6. biti sposoben premagati željo, potrebo po čem: brez cigaret je vzdržal samo en dan; ne vzdrži brez mamil / ali bo vzdržal, ne da bi jo ves teden videl
7. biti, ostati uporaben, dober: ta kruh dolgo vzdrži; v hladni kleti sadje vzdrži do poletja / stroj bo vzdržal še nekaj let
8. preh. narediti, da se kaj ohrani v enakem stanju: vzdržati ogenj na ognjišču
● stara oblika je ob novi še dolgo vzdržala se je še dolgo uporabljala; publ. tako pisanje ne vzdrži kritike, trezne presoje kritika, trezna presoja pokaže, da ni dobro, ustrezno; zastar. sodišče je pogodbo vzdržalo v veljavi obdržalo; publ. te umetnine vzdržijo primerjavo z najbolj znanimi so enako dobre; ekspr. njenega pogleda ni mogel vzdržati povesil je oči; ni ji mogel gledati v oči; ekspr. v zakonu ni dolgo vzdržala kmalu se je ločila

vzdržáti se

1.

zavestno, hote ne zadovoljiti svojih spolnih potreb:

zaradi bolezni se vzdržati

popolnoma se vzdržati

/ spolno se vzdržati

2.

zavestno, hote ne narediti, kar osebek hoče, želi:

vzdržati se kajenja

/ alkoholnih pijač se mora vzdržati

//

zavestno, hote ne narediti česa sploh: hotela je nekaj reči, pa se je vzdržala / vzdržati se smeha, solz; niso se mogli vzdržati začudenja

●

večina je glasovala za predlog, nekaj jih je bilo proti, nekaj pa se jih je vzdržalo se jih ni opredelilo

3.

knjiž.

obdržati se:

brez gospodarskega napredka se narod ne bo vzdržal

/ s težavo se je vzdržal na vodi, v strmini

vzdržán

-a -o:

število vzdržanih glasov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vzdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoš kod ovan
Led je vzdržal, čeprav ni bil debel.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prenesti, prestati kaj / koliko česa / koliko
Človek vzdrži več, kot misli.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj stanjsko prenesti, prestati koga/kaj
Podjetje je vzdržalo konkurenco.

4.

kdo/kaj vztrajati določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Plavalec je /dolgo/ vzdržal pod vodo.

5.

kdo/kaj neprijetno, težko ostati v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad/z kom/čim / kje / kdaj
Na straži mora vzdržati /do noči/.

6.

kdo/kaj ostati uporaben, dober od—do česa / kdaj / koliko
Ta kruh dolgo vzdrži.

7.

kdo/kaj ohraniti kaj za določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / od—do česa / kdaj / koliko
Pri projektu so vzdržali dobre odnose.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

zagrája -e ž (ā)
star. zagrada: narediti, podreti zagrajo / zagraja med dvema prostoroma pregrada; zagraja na bregovih rek nasip, pregrada / spraviti koga v zagrajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zagraja -e ž nasip: takrat ta potok nemore vezh ſapert biti, zhes vudari, vſo taiſto ſagrejo tož. ed. podere, inu polomi (II, 24 s.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zagreb1 [zágreb] samostalnik moškega spola

obrambni nasip; okop

PRIMERJAJ: zasip

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zagrob1 [zágrob] samostalnik moškega spola

obrambni nasip; okop

PRIMERJAJ: zagreb1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zajézen -zna -o prid. (ẹ̑)
zajezitven: zajezni nasip

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zajezítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zajezitev: zajezitveni nasip; zajezitvena naprava / zajezitvena dela / zajezitvena višina
♦ grad. zajezitveno jezero jezero, nastalo z zajezitvijo, da se vzdržuje vodna gladina na določeni višini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zajezítven -a -o (ȋ)
zajezítveni -a -o (ȋ) ~ nasip

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zakopati se dov., F2, loricula, -ae, ena ſhanza, ali naſip ṡemle, s'katerim ſe voiṡzhaki ṡakopajo; stativa, -orum, enu kampiṡzhe ṡholnerjou, kir ſe okuli ṡakopajo, inu s'grabni ṡaſhanzajo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zaporéden -dna -o prid. (ẹ̄)
1. ki leži, se nahaja za drugim: postaviti še en, zaporeden obrambni nasip / zaporedne vrste vagonov / ekspr. gore se bočijo v zaporednih valovih / zaporedna postavitev, razvrstitev česa
2. ki si neposredno sledi v prostoru, času, v kaki razvrstitvi: v lestvi manjkata dva zaporedna klina / dežural je dva zaporedna dneva / zaporedni prizori; zaporedni sunki / označiti z zaporedno številko številko, ki brez prekinitve v določenem redu sledi številki prejšnje enote
♦ elektr. zaporedna vezava vezava, pri kateri skozi več priprav teče isti tok; zaporedno navitje navitje, ki je vezano zaporedno; lit. zaporedna rima rima, pri kateri se ujemata dva ali več zaporednih verzov

zaporédno

prisl.:

zaporedno oštevilčiti

♦

elektr. zaporedno vezani kondenzatorji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zaporéden -dna -o (ẹ́; ẹ̑) ~ nasip; Ta razvrstitev ni ~a
zaporédni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~a rima
zaporédnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zasip [zasȉp] samostalnik moškega spola

obrambni nasip, okop

PRIMERJAJ: zagreb1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zemljén -a -o prid. (ẹ̄)
1. ki je iz zemlje, prsti: zemljen nasip
2. nar. zahodno lončen2: zemljena skleda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zemljén -a -o (ẹ̑) ~ nasip
zemljéni -a -o (ẹ̑) pokr. zah. ~a skleda lončena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zemljén -a -o prid.

ki je iz zemlje, prsti

SINONIMI:

zemljast

GLEJ ŠE SINONIM: lončen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

znížan -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ nasip; ~e cene
znížanost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

znížati -am dov. (ȋ)
1. narediti kaj nižje: znižati nasip / temna barva stropa navidezno zniža prostor / znižati glas začeti govoriti z nižjim glasom
2. spraviti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: znižati izdatke; znižati telesno težo / znižati cene, dajatve / znižati razlike zmanjšati
♦ glasb. znižati ton za pol tona
3. ekspr. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega; spustiti: sedež lahko po potrebi znižate; znižati rolete na polovico

znížati se

1.

postati nižji:

morska gladina se je znižala

2.

preiti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost:

temperatura se je znižala za pet stopinj

/ življenjska raven se je zelo znižala

znížan

-a -o:

znižane cene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

znížati -am dov.

1.

kaj narediti kaj nižje

SINONIMI:

ponižati

2.

kaj narediti, da kaj doseže nižjo stopnjo od predhodne glede na količino, intenzivnost

SINONIMI:

ekspr. odščipniti, ekspr. priščipniti, ekspr. spustiti, pog. zbiti

GLEJ ŠE SINONIM: spustiti, zmanjšati
GLEJ ŠE: dvigniti, zvišati, poceniti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

zniževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj nižje: zniževati nasip
2. spravljati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: zniževati temperaturo / zniževati porabo energije zmanjševati

zniževáti se

1.

postajati nižji:

gladina jezera se znižuje

/ gorovje se na vzhodu znižuje spušča

2.

prehajati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost:

temperatura se znižuje

/ življenjska raven prebivalstva se postopoma znižuje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zniževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zniževánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ cene; ~ nasip
zniževáti se -újem se (á ȗ) Temperatura se ~uje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

želézniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na železnico: železniški nasip, usek; železniški pragi, tiri; elektrificirati, graditi železniške proge; železniško križišče / železniška signalizacija / železniški most; železniški nadvoz; železniški prehod kraj, prostor, kjer se križata železniška proga in cesta, pot / železniški promet; železniško omrežje / železniški vagon; železniška postaja osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki / železniška nesreča / železniška služba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.