navelíčanost -i ž (ȋ)
stanje človeka
a) ki se je česa naveličal: naveličanost nad enoličnim delom / med poslušalci je opaziti naveličanost / govoriti z naveličanostjo
b) ki je brez volje, zanimanja: preprečevati naveličanost pri mladini / loteva se jih naveličanost postajajo naveličani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

navelȋčanost – glej navelȋčati se

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

navelíčan -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ človek; navelíčan koga/česa ~ čakanja
navelíčanost -i ž, pojm. (ȋ) ~ nad enoličnim delom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.