izmozgávanje -a s (ȃ)
glagolnik od izmozgavati: nečloveško izmozgavanje delavcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ločítev Frazemi s sestavino ločítev:
ločítev od míze in póstelje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

môčen -čna -o prid.
1.
ki je sposoben opravljati naporno fizično delo
SINONIMI:
krepek, star. hrust, star. hrustast, star. jak2, ekspr. korenjaški, ekspr. silen
2.
ki je sposoben prenašati duševne napore
SINONIMI:
trden, star. jak2, ekspr. trpežen
3.
ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo
SINONIMI:
trden, ekspr. jeklen, ekspr. krepek, ekspr. železen
4.
ki ima veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije
SINONIMI:
trden, ekspr. silen
5.
ki po splošni telesni razvitosti presega navadno stopnjo
SINONIMI:
knj.izroč. jeder, knj.izroč. jedren, ekspr. krepek
6.
v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri
SINONIMI:
7.
ki presega navadno, običajno stopnjo glede na učinek, posledico
SINONIMI:
hud1, ekspr. divji1, ekspr. grozen, ekspr. peklenski, ekspr. silen, ekspr. silovit, ekspr. strahovit, redk. težek, ekspr. togoten, knj.izroč. vseprešinjajoč
8.
ki presega navadno, običajno stopnjo glede na obseg, količino
SINONIMI:
ekspr. krepek
9.
ki presega navadno, običajno stopnjo glede na čutno zaznavnost
SINONIMI:
ekspr. divji1, ekspr. gromozanski, ekspr. grozanski, ekspr. krepek, ekspr. mogočen, ekspr. nečloveški, ekspr. silen, ekspr. silovit, ekspr. strašanski, ekspr. viharen, knj.izroč. vseprediren
10.
ki presega navadno, običajno stopnjo glede na stopnjo pojavljanja, obstajanja
SINONIMI:
ekspr. divji1, star. jarek2, ekspr. mogočen, zastar. neodoljiv, knj.izroč. neudržan, knj.izroč. neudržen, ekspr. nezadržen, ekspr. nezadrževan, ekspr. silen, ekspr. silovit, ekspr. titanski, ekspr. viharen, ekspr. vulkanski, ekspr. žgoč, ekspr. živ2
GLEJ ŠE SINONIM: debel, hranljiv, hud1, izrazit, trden, velik, zmogljiv
GLEJ ŠE: lahek, šibek1, šibek1, šibek1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

nèčlovèči prisl. nečloveško: Po necslovecsem je kastigao onoga Feliciána Száh KOJ 1848, 45

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nečlovesko prislov

GLEJ: nečloveško

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nèčlovéški -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
1. ki ni človeški: nečloveška bitja / ekspr.: s kaznjenci je bil zelo nečloveški; to so nečloveške zahteve; nečloveško ravnanje
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: od nečloveškega napora je že čisto oslabel; trpeti nečloveške muke, strahote; zaslišali so nečloveško vpitje / živi v nečloveških razmerah zelo slabih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nèčlovéški -a -o (ȅẹ́) ~a bitja; poud. ~o trpljenje |zelo hudo|; poud. nečloveški z/s kom biti ~ s kaznjenci |krut, surov|
nèčlovéško -ega s, pojm. (ȅẹ́) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
nèčlovéškost -i ž, pojm. (ȅẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nečloveški (nečloveski, nečloveški) pridevnik

PRIMERJAJ: nečloveško

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nečloveškinečlȯˈvėːškė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nèčlovéško prisl. (ȅẹ́)
1. primer. ~ ravnati s kom; ~ se vesti
2. mer., poud. ~ pretepsti koga |zelo, močno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nečloveško (nečlovesko) prislov

PRIMERJAJ: nečloveški

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nèhumáno nač. prisl. (ȅȃ) poud. ~ ravnati z jetniki |nečloveško|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pretêpsti -têpem dov., pretépel pretêpla (é)
zelo natepsti: v jezi je pretepel hčerko; pretepsti s palico; ekspr. nečloveško so ga pretepli; ekspr. pretepsti koga do mrtvega; pretepel ga je kot psa; ekspr. pretepel ga bo, da bo ves črn
 
ekspr. najrajši bi se pretepel zelo sem jezen nase

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prótičlovéški -a -o prid. (ọ̑-ẹ́)
ki je proti človeku: pesnikov obračun s protičloveškimi in protinarodnimi silami / ekspr. protičloveško ravnanje okupatorjev nečloveško

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Velika ali mala začetnica – »nezemljan« ali »Nezemljan« ali oboje?

Ali se beseda nezemljani piše z veliko ali malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Število zadetkov: 16