nedélja -e ž (ẹ́) sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu: jutri bo nedelja;
ob nedeljah in praznikih je odhajal v planine;
proslava bo v nedeljo, 9. februarja;
v nedeljo zjutraj bom odšel na pot;
vsako nedeljo pride na obisk;
zadnja nedelja v mesecu / danes je lepa sončna nedelja // ekspr. dan, ki je po čem tak kot nedelja: doma je bil zanj vsak dan nedelja
● nar. lepa nedelja žegnanje, proščenje; star. sedem nedelj star otrok tednov; ni vsak dan nedelja človek (pri delu) nima vedno uspeha; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka
♦ etn. Martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem; pustna ali debela nedelja nedelja pred pustnim torkom; rel. bela nedelja prva nedelja po veliki noči; cvetna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
óljčen -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na oljko: oljčna vejica / oljčni gaji, nasadi / oljčno olje; deviško oljčno olje katerega pridelava ne vključuje nobenega kemičnega postopka ali obdelave
● nar. zahodno oljčna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja
♦ zool. oljčna muha muha, katere ličinka uničuje olive, Dacus oleae// knjiž. po barvi podoben olivi; oliven: oljčno blago óljčno prisl.:
oljčno zelen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
žégnanjski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na žegnanje: žegnanjske jedi / žegnanjski semenj
♦ rel. žegnanjska nedelja tretja nedelja v oktobru, na katero se praznuje spomin na posvetitev cerkva; nedelja, ko se slovesno praznuje god zavetnika cerkve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Martínov1 -a -o prid. (í) etn., v zvezah: Martinova gos in martinova gos gos, ki se pripravi za proslavljanje vinske letine na Martinovo nedeljo;
Martinova nedelja in martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́) 1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2:
bel cvet;
beli čevlji;
bel konj, labod;
bel papir;
prt je bel;
bela barva;
obleči belo srajco;
bela vrtnica;
bleščeče, snežno bel;
modrikasto, umazano bel;
bel kot mleko, sneg, zid;
črno-bel vzorec;
belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček;
bel obraz, vrat;
ima belo polt;
biti belih lic;
mrtvaško, prsteno bel;
črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele;
črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja // v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan 3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš bélo prisl.:
belo cvesti; belo se oblačiti; belo bleščeči biseri; belo oprana obleka; belo pogrnjena miza / piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen
● belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem
béli -a -o sam.:
beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami; kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev; star. ta bela s koso smrt; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu; v belo oblečen; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma; gore so že v belem pokrite s snegom; pogledati z belim z beločnico; jezno; vipavsko belo belo vino; pog. liter belega in sodo belega vina; v daljavi je bilo videti nekaj belega; nevesta v belem v beli obleki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cvèten2 in cvetèn cvètna -o in -ó, stil. cvetèn -tnà -ò, in cvêten -tna -o [prvi obliki cvətən] prid. (ə̀ ə̏ ə̀; ə̏ ȁ; é) poln cvetja, cvetoč: cvetni travniki;
cvetna polja;
pesn.: cvetni maj;
cvetna pomlad;
pren. cvetna mladost;
cvetno lice
♦ rel. cvetna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
másten -tna -o prid., mástnejši (á) 1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa;
mastni ocvirki;
mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk // zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi // nav. ekspr. zelo debel, rejen: vzredili so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici 2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen // umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica 3. mehek, lepljiv: masten gnoj;
mastna glina, zemlja;
mastno apno, blato / mastne njive 4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek;
masten plen;
dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovka
● ekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močno
♦ agr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irhmástno prisl.:
mastno in slastno se gostiti; to so morali mastno plačati; mastno je zaklel
mástni -a -o sam.:
mastne pripovedovati; naložila sta mu precej mastnih; pojesti nekaj mastnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mlád -a -o tudi -ó prid., mlájši (ȃ á; v pomenu mladičȃ) 1. ki je v prvem obdobju življenja: mlad človek;
ljubitelj mladih živali;
misliš, da boš zmeraj mlad;
moral je umreti mlad;
ekspr. rosno mlad / lepo je biti mlad / mlada generacija; pren., pesn. mladi dan; rodilo se je lepo mlado jutro // ki je v prvem obdobju rasti: hoditi po mladi travi; rastlinice so še mlade in šibke; mlado drevje / mlado rogovje / skriti se v mladem zelenju 2. ki je dosegel potrebno, ustrezno kakovost za uživanje: skuhati mlado kolerabo;
jedli so mlad(i) krompir // ki še nima vseh ustreznih značilnih lastnosti: gnoj je še mlad; mlado kislo mleko / mladi sir 3. ki ima razmeroma malo let; ant. star2:
gruča mladih fantov;
ima mladega moža;
nastop mladih tekmovalcev;
njeni starši so še mladi;
uči jih mlada učiteljica;
po videzu je še mlad / na vrtu se zbira mlada družba / ekspr. mladi starci mladi ljudje z značilnimi znaki starosti; vsega naveličani mladi ljudje / gozd mladih gabrov; posekal je mlado, košato lipo / vznes. svoja mlada življenja so žrtvovali za svobodo 4. značilen za mladega človekaa) po videzu: njegov obraz je ostal mlad;
ima mlado, mehko polt;
mlado čelo b) po učinkovanju, delovanju: ima mlad in močen glas;
ekspr. fantje so napeli vse svoje mlade sile c) po lastnostih: mlade sanje / ekspr. duh razprav je bil živ in mlad / mlad po duhu, srcu 5. v zvezi mladi dnevi, mlada leta mladost: spomini na mlade, srečne dni;
mlada leta / že od mladih dni krade; v mladih letih je veliko potoval ko je bil mlad6. ki obstaja šele malo časa: sreča mladega zakona;
mlade družine;
njuna ljubezen je še mlada;
mlado revolucionarno gibanje // ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlade kamnine; proučevati mlade zvezde; to gorovje je še mlado / mladi in stari narodi 7. ki je to, kar je, postal šele pred kratkim: mladi gospodar dela popolnoma drugače kot stari;
mladi in stari šef se dobro razumeta;
mlada gospodinja je izvrstna kuharica
● nar. mladi mesec mlaj; ekspr. mlada kri se rada zabava mladi ljudje; nar. mlada nedelja prva nedelja po mlaju; ekspr. že od mladih nog se nisva videla od mladosti; star. mlado leto pomlad
♦ agr. mlado vino vino po končanem vrenju do izločitve droži; geogr. mlado nagubano gorovje; jezikosl. mlada izposojenka mládi -a -o sam.:
mladi odhajajo v mesta; dobiti, imeti mlade mladiče; tam ima dež mlade pogosto dežuje; mlada, pog. ta mlada gospodinji snaha; ekspr. plesalo je staro in mlado vsi so plesali; star. izza mlada iz zamlada; od, zastar. iz mladega od mladosti;
prim. mlajši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
pústen -tna -o prid. (ū) nanašajoč se na pust: pustna prireditev, zabava / pustni čas; pustni običaji; pustne šeme / pustni krofi
♦ etn. pustni torek torek v šestem tednu pred prvo pomladansko polno luno; pustna nedelja nedelja pred pustnim torkom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
tíh -a -o prid., tíšji (ȋ í) 1. ki je malo slišen ali neslišen: tih glas, pok;
tih pozdrav, smeh, šepet;
tiha glasba / tih tek stroja; tiha hoja; streljanje je postajalo vse tišje / ekspr. v temi se plazijo tihi koraki 2. ki s svojim delovanjem povzroča malo hrupa, ropota: tih motor, stroj / tih potok, veter 3. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa: družba je postala tiha;
otroci so tihi kot miške / konja sta tiha in mirna // ki se zadržano vede, malo govori: njegov oče je tih mož; tiha in ponižna ženska / sprva je bil tih, potem se je razgovoril 4. ki je brez hrupa, ropota: tih prostor, vrt;
tiha soba;
mesto je postalo tiho / tih večer; tiha noč 5. nav. ekspr. ki se ne izraža z govorjenjem: tih obup;
tiha ljubezen;
molk ni vedno tiho odobravanje;
tiho privoljenje / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja 6. pri katerem se ne govori: tihe demonstracije / tiho branje 7. ekspr. ki se dogaja, ne da bi se o tem veliko govorilo, pisalo: tiha reforma, revolucija;
tihe spremembe 8. ekspr. ki se dogaja okolici prikrito, neopazno: vdaja se tihemu pijančevanju / mamila vodijo mlade v tihi samomor 9. ekspr. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov; miren: tih dan;
tiho življenje / tih spanec / star. odpluli so v tihem vremenu brezvetrnem10. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: tih sijaj;
zrak je poln tihih vonjev / tiha eleganca obleke umirjena
● ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; poroka je bila tiha brez svatovanja; ekspr. tiho pravilo ki se uveljavlja z navado; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
♦ ekon. tihi družabnik kdor vloži kapital v drugo, ne svoje podjetje zaradi udeležbe pri dobičku in izgubi; rel. tiha maša maša brez petja; tiha nedelja predzadnja nedelja pred veliko nočjo; šol. tiha vaja nekdaj navadno krajša pisna naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje; tiha zaposlitev ali tiho delo samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak tiho opravlja svojo nalogotího prisl.:
tiho brati; tiho so šli proti domu; tiho jokati; tiho odpreti vrata; tiho se strinjati s kom; tiho upa, da se bo vse srečno končalo / v povedni rabi: vse je bilo tiho; ves čas so tiho; tiho je kakor v grobu; biti tiho kot miš; kot grožnja ali boš tiho; elipt.: ti pa kar tiho; tiho, nekdo prihaja
● ekspr. nikomur ni tiho odgovori na vsako nasprotovanje, vsak izziv; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo
♦ glasb. tiho označba za jakost izvajanja piano; zelo tiho označba za jakost izvajanja pianissimo; čedalje tišje označba za jakost izvajanja decrescendo
tíhi -a -o sam.:
na tiho stopati; ekspr. na tihem pisati pesmi; po tihem jokati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
júrjevski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na jurjevanje: jurjevski obhod / jurjevske pesmi
● nar. jurjevska nedelja v krščanskem okolju nedelja po prazniku sv. Jurija 24. aprila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
rožnovênski -a -o prid. (ē) rel., v zvezah: rožnovenska nedelja prva nedelja v oktobru;
rožnovenska pobožnost pobožnost, pri kateri se moli rožni venec, zlasti meseca oktobra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zahválen -lna -o prid. (ā) nanašajoč se na zahvalo: zahvalne besede;
zahvalna pesem soncu;
zahvalno pismo
♦ rel. zahvalna molitev; zahvalna nedelja navadno prva nedelja v novembru, z mašo v zahvalo za dobro letino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
sredpôsten -tna -o prid. (ó) rel., navadno v zvezi sredpostna nedelja četrta nedelja v postnem času:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cvetníca2 -e ž (í) nar. zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja2:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
óljčnica -e ž (ọ̄) nar. zahodno zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja2:
blagoslov oljk na oljčnico
♦ bot. oljčnice lesnate rastline z nasproti razvrščenimi listi, navadno s cveti v socvetjih, Oleaceae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
práznik1 -a m (á) 1. dan, ko se navadno ne dela, posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj: jutri bo praznik;
označiti praznike na koledarju z rdečo barvo;
bilo je ravno na praznik;
čestitati delovnim ljudem k prazniku, za praznik, ob prazniku;
za praznike je prišel domov;
ob nedeljah in praznikih je hodil v hribe / domači praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič; državni, krajevni, občinski praznik; publ. dvojni praznik rojstni dan in god; kulturni praznik; novoletni prazniki; praznik dela prvi maj / kot voščilo vesele praznike // rel. dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo iz cerkvene zgodovine: veseliti se praznikov / božični prazniki božič, novo leto in (sveti) trije kralji; zapovedani prazniki ki se praznujejo kot nedelja; obhajati praznik praznovati / cerkveni praznik // ekspr., v povedni rabi dan, ki je po čem tak kot praznik: ko se je sin vrnil, je bil zanjo velik praznik
● najino življenje bo en sam praznik veselo, brezskrbno; ni vsak dan praznik človek (pri delu) nima vedno uspeha2. mn., zastar. počitnice: vsa leta je praznike preživljal pri stricu na deželi;
ob praznikih je hodil na morje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zapovédati1 -povém dov. (ẹ́) povedati, sporočiti, da se kaj mora narediti, delati: zapovedal jim je počitek ob določenih dnevih;
zapovedal jim je, naj skrbijo za reveže;
delaj, kakor ti je zapovedal / zapovedal je kmetu napreči konja ukazalzapovédan -a -o:
v tem času je bil zapovedan kulturni molk; za to priložnost je zapovedana temna obleka obvezna
♦ rel. zapovedani praznik praznik, ki se praznuje kot nedelja; prisl., v povedni rabi: zapovedano je živeti v skladu z naravo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
gospódov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gospoda: čisti gospodovo obleko / na mizi je ležal gospodov brevir / vznes. gospodov dan nedelja; star. v letu Gospodovem 1664 leta 1664
♦ rel. angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko; razglašenje Gospodovo praznik v spomin na tri kralje, ki so počastili in obdarovali novorojenega Kristusa, 6. januarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kvátrn -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvatre: kvatrni post / kvatrni petek; začel se je kvatrni teden; kvatrna nedelja / kvatrna noč / kvatrni dnevi
♦ etn. kvatrna baba pehtra baba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
márčevski -a -o prid. (á) nanašajoč se na marec: hladni, topli marčevski dnevi;
moker marčevski sneg;
prijetno, toplo marčevsko sonce / marčevska nedelja, sobota; marčevska plača; marčevska seja državnega zbora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nedéljski -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nedeljo: nedeljsko jutro / nedeljski izlet, oddih / nedeljska izdaja časopisa; nedeljska obleka / šalj. nedeljski lovec neizkušen, nespreten; ekspr. nedeljski planinec, voznik
♦ astron. nedeljska črka črka izmed prvih sedmih črk latinske abecede, ki pove, na kateri datum pride prva nedelja v letu; rel. nedeljska maša; šol. nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole2. prazničen: vas je bila vsa nedeljska / vsi so nedeljske volje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
píkniški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na piknik: pikniški jedilnik;
pikniška kulinarika, ponudba;
pikniška oprema / pikniški prostor / pikniški turizem; pikniška nedelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
prespáti -spím dov., prespì prespíte; prespál (á í) 1. speč prebiti, preživeti: noč je mirno prespal;
tretjino življenja človek prespi / fant je dogodek prespal in zjutraj ni vedel nič o njem / na vlaku je prespal vse postaje do Ljubljane / prespati dogovorjeni znak
♦ zool. nekatere živali zimo prespijo prebijejo, preživijo v stanju, podobnem spanju// speč preiti kako časovno točko, mejo: ker se je bal prespati dogovorjeno uro, se je vso noč zbujal // prenočiti: prespal je kar pod kozolcem; prespal je doma, nato je odšel / v kraju je lani prespalo skoraj sto tisoč turistov 2. s spanjem doseči prenehanje kakega stanja: najprej prespi svojo pijanost;
ko so prespali utrujenost, so nadaljevali pot 3. ekspr. s spanjem, čakanjem časovno oddaljiti se od česa: ko je poraz, razočaranje prespal, je začel misliti bolj kritično / stvar dvakrat, trikrat prespi, preden se odločiš počakaj nekaj časaprespáti se
s spanjem se okrepiti: tri dni je popival, nato se je prespal in začel spet delati; jutri bo nedelja, pa se bom prespal
prespán -a -o:
biti prespan in spočit; za njim je slabo prespana noč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
proščênjski -a -o prid. (ē) nanašajoč se na proščenje: proščenjsko slavje / proščenjska nedelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
udárniški -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na udarnike: udarniški kolektiv / udarniška diploma, značka / udarniška vnema 2. pog. prostovoljen in neplačan: naredili so veliko udarniških ur;
dogovoriti se za udarniško delo / udarniška nedelja udárniško prisl.:
udarniško delati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
velikonôčen -čna -o prid. (ó) nanašajoč se na veliko noč: velikonočno jutro / velikonočni ponedeljek ponedeljek po veliki noči; velikonočna nedelja / velikonočni prazniki / velikonočni pirhi
♦ rel. velikonočni čas čas od velike noči do binkošti; velikonočni obred; velikonočna spoved; velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa; velikonočno jagnje jagnje, ki so ga jedli Izraelci v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti; blagoslov(itev) velikonočnih jedil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
vsák -a -o zaim. (ȃ) I. v pridevniški rabi 1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja: spoštovati vsakega človeka;
pri vsakem gibu je čutila hude bolečine;
elektriko so napeljali v vsako vas / zbolel je vsak deseti prebivalec // izraža, da v določeni vrsti časovnih enot, ki si redno sledijo, ni enote, v kateri se kaj ne godi, zgodi: vsako jutro telovadi; avtobus vozi na vsake pol ure / elipt. ogled vsak dan od 7. do 14. ure 2. v zvezi vsake toliko časa izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: vsake toliko časa je vstal in šel k oknu / elipt. vsake toliko je morala leči 3. izraža poljubnost česa brez izjeme: ob vsakem času je bil pripravljen pomagati;
lahko opravlja vsako delo / oprostiti koga vsake krivde; skušali so se znebiti vsake odgovornosti; vsako nasprotovanje temu procesu je lahko usodno / izgubila je vsako upanje na rešitev kakršnokoliII. v samostalniški rabi izraža vsakega posameznika iz skupine oseb: vsak je sedel na svoj prostor;
to se lahko primeri vsakemu;
to ni za vsakega / vsak od vas ima prav; držali so se vsak zase; razbežali so se vsak na svojo stran
● vsak čas bodo prišli kmalu, hitro; ekspr. to je izven vsakega dvoma prav gotovo, res je tako; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; ekspr. to ugotavlja na vsakem koraku povsod, vedno; ekspr. gleda na vsak dinar je varčen; je skop; na vsak način ekspr. na vsak način je nekaj narobe, ko tako tekajo in kričijo izraža prepričanost o čem; ekspr. na vsak način hočejo, da grem z njimi poudarja zahtevo, željo; ekspr. o tem govorijo že na vsakem oglu povsod; to je v vsakem pogledu, publ. oziru upravičeno popolnoma, čisto; publ. za vsak primer, slučaj grem še enkrat pogledat zaradi popolne gotovosti, pomirjenosti; publ. v vsakem primeru se oglasi vsekakor; ekspr. ženinov ima na vsak prst (po) pet zelo veliko; ekspr. ta stvar ni za vsak žep ni dostopna vsakomur; ni poceni; ekspr. loviti se za vsako bilko prizadevati si najti kakršnokoli možnost za rešitev; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. vsaka koščica ga boli vse telo; ekspr. (na) vsake kvatre (enkrat) mu piše zelo poredko; pog. kaj hočemo, ljudje so vsake sorte različni; pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj potrpeti, žrtvovati; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga; ni vsak dan nedelja človek (pri delu) nima vedno uspeha; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje; preg. bog ne plačuje vsako soboto za slaba dejanja človek ni takoj kaznovan, za dobra ni takoj nagrajen; preg. vsak je svoje sreče kovač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é) rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
advênten tudi advénten -tna -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na advent: adventni čas;
prva adventna nedelja / adventne pesmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
bínkošten -tna -o prid. (ī) nanašajoč se na binkošti: binkoštna nedelja / binkoštni prazniki / Binkoštna cerkev
♦ vrtn. binkoštni nagelj vrtni nagelj nizke rasti z dišečimi cveti raznih barv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
pòbínkošten -tna -o prid. (ȍ-ȋ) v krščanstvu nanašajoč se na čas po binkoštih: sedma pobinkoštna nedelja / pobinkoštni čas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
roženvênski -a -o [rožənvenski] prid. (ē) rel. rožnovenski: roženvenska nedelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zahválnica -e ž (ȃ) star. zahvalna pesem: peti zahvalnico soncu
♦ rel. zahvalna nedelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
téden -dna m (ẹ̑) 1. čas sedmih dni od ponedeljka do nedelje: prihodnji teden bo odločilen;
ekspr. tedna ni in ni konec;
sreda je tretji dan v tednu / prejšnji teden sem bil na dopustu; vsak teden jih obišče; ob koncu tedna se bo otoplilo; na tečaj hodi dvakrat na teden / med tednom zgodaj vstaja vse dni razen v nedeljo2. navadno s števnikom čas sedmih dni: od dogodka so minili trije tedni / seminar traja en teden; bolezen se od tedna do tedna slabša; vrne se čez dva tedna; včasih je po cele tedne izostajal; posoditi za štiri tedne; v nekaj tednih bo delo končano; pred enim tednom je bila še zdrava; oditi po tednu bivanja domov; teden dni bom doma / pridi danes teden čez sedem dni// s prilastkom ta čas glede na kako značilnost, dejavnost: začetni tedni šolskega leta / ekspr. medeni tedni čas prvih tednov po poroki / teden otroka v katerem se posebno opozarja na pravice otrok do zdravstvenega varstva, vzgoje, izobrazbe in igre; teden Rdečega križa v katerem se posebno opozarja na zdravstvene, mirovne in druge humane akcije// s števnikom ta čas za označevanje starosti koga ali česa: pet tednov star dojenček 3. v zvezi delovni teden ustaljeno število delovnih dni, ur v enem tednu: začenja se nov delovni teden;
skrajšanje delovnega tedna / dvainštirideseturni delovni teden; petdnevni delovni teden 4. v zvezi konec tedna sobota in nedelja, ko se navadno ne dela: konec tedna bomo preživeli doma / ob koncu tedna hodijo na izlete
● ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. zdravljenje se lahko vleče tedne in tedne zelo dolgo
♦ rel. veliki teden teden pred veliko nočjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
víkend -a m (ȋ) 1. pog. sobota in nedelja, ko se navadno ne dela; konec tedna: vikende preživlja v naravi / zadnji vikend je bil doma; kam greš za vikend / dolgi vikend s prostim petkovim popoldnevom in ponedeljkovim dopoldnevom kratki vikend s prosto samo soboto in nedeljo2. manjša hiša na deželi za preživljanje počitnic, prostega časa, počitniška hišica: imeti, postaviti si vikend;
lastniki vikendov;
v prid. rabi: vikend paket vikendpaket;
vikend hiša, hišica;
gradnja vikend naselja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.