nedélja -e ž (ẹ́) sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu: jutri bo nedelja;
ob nedeljah in praznikih je odhajal v planine;
proslava bo v nedeljo, 9. februarja;
v nedeljo zjutraj bom odšel na pot;
vsako nedeljo pride na obisk;
zadnja nedelja v mesecu / danes je lepa sončna nedelja // ekspr. dan, ki je po čem tak kot nedelja: doma je bil zanj vsak dan nedelja
● nar. lepa nedelja žegnanje, proščenje; star. sedem nedelj star otrok tednov; ni vsak dan nedelja človek (pri delu) nima vedno uspeha; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka
♦ etn. Martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem; pustna ali debela nedelja nedelja pred pustnim torkom; rel. bela nedelja prva nedelja po veliki noči; cvetna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nedeljaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog nedelje samostalnik ženskega spolaIZGOVOR: [nedélja], rodilnik [nedélje]
ZVEZE: binkoštna nedelja, cvetna nedelja, Martinova nedelja
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nedélja -e ž (ẹ́) odpotovati v ~o zjutraj; ob ~ah ostajati doma; Kdor se v petek smeje, se v ~o joka; nardp.: Martinova ~; pustna, debela ~; ver. bela, cvetna ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nedélja -e
ž sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihuSINONIMI:
ver. Gospodov dan
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024
nedelja je sestavina izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nedẹ́lja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nedẹ́lja, f. 1) der Sonntag; v nedeljo, am Sonntag; ob nedeljah, an Sonntagen; kadar bo v petek n. = nikoli; tiha n., der Passionssonntag, C.; cvetna n., der Palmsonntag; = cvetična n., Kast.; = oljska n., Npes.-K.; velika n., der Ostersonntag; bela n., der erste Sonntag nach Ostern; — 2) = teden, die Woche, Cig., Jan., Kor.-M., Krn-Erj. (Torb.); v dveh nedeljah, Met.; v petih nedeljah, Krelj; nę́delja, Rož.-Kres.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nedelja [nedẹ́lja]
samostalnik ženskega spolanedelja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nedelja samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nedelja ž, F
3,
dies solis, nedéla;
dominica, vel dies dominicus, Nedéla, dán tega goſpuda;
Paſsionis, Gluſhnizna
nedèla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nedelja -e ž nedelja:
Zvetna Nedela im. ed. je bil en veſſeli dan ǀ imaio S. Annæ Dan praſnovati, kakor dan S. Nedelle rod. ed. ǀ vſakatero nedello tož. ed. je vſo ſvojo dershino k' ſpuvidi k'pridigi pelal ǀ NA PERVO NEDELO tož. ed. PO VELIKI NOZHI ǀ kateri ſo mene na puſtno Nedelo tož. ed. pridigvat shlishali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nedelja -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nedelja sam. ž ♦ P: 22 (TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nedelja
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nedelja ► neˈdėːl’a -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nedelja nedelje
samostalnik ženskega spolanađẹ́ːl’a
nedelja
za nađẹ́ːl’a sma mẹ̀ːlẹ un ǥˈwant
u̯ nađíəl’əx sa ƀˈlẹ ˈwəsčəs fàːjn aƀlìəčənẹ
binkoštenPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog binkoštna binkoštno pridevnikIZGOVOR: [bínkoštən], ženski spol [bínkoštna], srednji spol [bínkoštno]
ZVEZE: binkoštni ponedeljek, binkoštna nedelja
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cvetna nedelja -e -e ž cvetna nedelja:
Zvetna Nedela im. ed. je bil en veſſeli dan (V, 255) → cvetnična nedelja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cvetnična nedelja -e -e ž cvetna nedelja:
NA S. ZVEITNIZHNO NEDELO tož. ed. (II, 418) ǀ NA S. ZVEITNIZHNO NEDELO tož. ed. (II, 535) ǀ na zvejtnizhno Nedello tož. ed. (III, 418) → cvetna nedelja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Kako izgovoriti zvezo »cvetna nedelja«?
Opazil sem, da televizijski novinarji in napovedovalci izraz cvetna nedelja (letos je bila 20. marca) izgovarjajo kot cv'tna nedelja (s polglasnikom). Vsaj za osrednjo in severozahodno Slovenijo vem, da je med ljudmi ustaljena izgovarjava cvetna nedelja (torej z e). Zanima me, kaj je pravilno z vidika slavistike.
Podoben primer se mi zdi izraz svetla zvezda. Po mojem se pravilno izgovarja kot svetla zvezda, čeprav je res, da nekateri govorijo tudi sv'tla zvezda. Ampak tudi če je pravilno sv'tla zvezda, to še ne pomeni, da mora tudi cvetna nedelja postati cv'tna. Ali pač?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Mála Nédelja -e -e ž, zem. i. (ȃ ẹ́) pri ~i ~imalonédeljski -a -o (ẹ́)Malonédeljčan -a m, preb. i. (ẹ̑)Malonédeljčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
MartinovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 Martinova Martinovo pridevnikIZGOVOR: [martínou̯], ženski spol [martínova], srednji spol [martínovo]
ZVEZE: Martinova gos, Martinova nedelja, Martinova sobota, Martinova peč
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Naglaševanje imena kraja »Velika Nedelja«Zanima me, kako knjižno naglašujemo kraj Velika Nedelja. Normativni priročnik (in leksikon iz 1985) obe sestavini naglašuje na prvem zlogu in ozko, medtem ko domačini sestavini naglašujejo na drugem zlogu in prav tako ozko.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nedelja laetare gl. laetare, nedelja ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Pomen krajevnih imen »Tovsto«, »Tolsti Vrh« in praznika »svetoščeva/šentoščeva nedelja«V okolici Celja je več zanimivih krajevnih imen: Tovsto, Tolsti Vrh.
Kakšen je izvor in prvotni pomen teh imen?
Davno ime za romarski shod na Svetini je svetoščeva nedelja, ali šentoščeva nedelja. Ima oboje isti pomen? Kakšnega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pustna nedelja gl. debelnica
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Vélika Nédelja -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ẹ́) v ~i ~ivelikonédeljski -a -o, neurad. nédeljski -a -o (ẹ́; ẹ́)Velikonédeljčan -a, neurad. Nédeljčan -a m, preb. i. (ẹ̑; ẹ̑)Velikonédeljčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.