alušperg [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

rastlina gabez, LATINSKO: Symthytum officinale, ali bombaž, LATINSKO: Linum xylinum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

arast [árast] pridevnik

raševinast

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Árnulf -a m Arnulf, nemški cesar: szo pozváni od Arnulf Czaszara na pomoucs KOJ 1848, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

atapot [atapōtnepopoln podatek] (otopot) samostalnik moškega spola

morska žival sipa, LATINSKO: Sepia officinalis, ali rak(ovica)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cehovec [cẹ́hovǝc] samostalnik moškega spola
  1. član ceha
  2. pivski tovariš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čəčkáti, -ȃm, vb. impf. kritzeln, klecksen; bo nemški govorila, brala, čečkala, Jurč.; — menda nam. črčkati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

češnja [čẹ̑šnja] samostalnik ženskega spola

drevo češnja, LATINSKO: Prunus avium, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čokljast [čókljastnepopoln podatek] (čoklast) pridevnik

čokatnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

doliudariti [dóliudáriti dóliudȃrim] (doli udariti) dovršni glagol

odbiti, odreči, odkloniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

efa pod komunom [? pod komȗnom] samostalniška zveza ženskega spola

predrzna, nesramna, razuzdana ženska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

evčunčič [evčȗnčič] samostalnik moškega spola

ptica kljunač, sloka, LATINSKO: Scolopax rusticolanepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fareža [farẹ̄ža] samostalnik ženskega spola
  1. dežni plašč, ogrinjalo
  2. slab klobuk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

figanje [figȃnjenepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

pletenje, pletenina, tkanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

figar [figárnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

pletilec, tkalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

figati [figáti figȃm] nedovršni glagol

plesti, tkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fnorati [fnọ̄rati] nedovršni glagol

navijati nit v klobčičnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

forkelj [fōrkǝlj fōrkǝljna] samostalnik moškega spola

zvijača, premetenostnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

frklja [fr̄klja] samostalnik ženskega spola

golša pri pticahnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fročak [frọ̄čak] samostalnik moškega spola

žolčni kamennepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gaber [gābǝr] samostalnik moškega spola
  1. drevo beli gaber, LATINSKO: Carpinus betulus
  2. stran usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran; lice

PRIMERJAJ: gabrje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gabrje [gȃbrje] samostalnik srednjega spola

gabrov gozd; gabrje

PRIMERJAJ: gaber

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gagati [gȃgati] nedovršni glagol

vdihovati, dihati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

goflja [gọ̑flja] samostalnik ženskega spola

kdor veliko, predrzno govori; bahač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gornica [gorníca] samostalnik ženskega spola

zakon o rudarstvunepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

grebenež [grebẹ̑nežnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

varnostna rešetka, vodna zapornicanepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

grgrati [grgráti grgrȃm] nedovršni glagol

hropsti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

hibla [hībla] samostalnik ženskega spola

majhen voz, voziček za ročno vleko

PRIMERJAJ: kibla

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

izvržek [izvȓžǝk] (zvržek) samostalnik moškega spola

pokvarjen človek; izmeček; izvržek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ječmenova kaša [ječmẹ́nova káša] samostalniška zveza ženskega spola

ječmenova kaša, ješprenj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

jopa [jọ́pa] samostalnik ženskega spola

žensko vrhnje oblačilo; jopa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

jopica [jọ́pica] samostalnik ženskega spola

manjša jopa, jopica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kačjak [kȃčjak] samostalnik moškega spola
  1. drevo LATINSKO: Anagyris foetidanepopoln podatek
  2. rastlina kačja dresen, LATINSKO: Bistorta officinalis

PRIMERJAJ: pavos, smrdljivec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kasen [kásǝn] pridevnik

pozen, kasen

PRIMERJAJ: kesan, kesen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kokotáti 1., -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. gackern, Cig., C.; pute kokotajo, Ravn. (Abc.); k. kakor jerebica, Dict.; — unverständlich reden, C.; radebrechen: gospoda francoski, nemški kokota, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

krȋžnik, m. 1) der Kreuzträger, Mur., C., GBrda; — 2) der Kreuzritter, Jan., C., nk.; nemški križniki, der Deutschritterorden, Let.; — 3) linneues Todtentuch: s križnikom mrliča pokrivajo, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kroklja [krọ̄klja] (krokla) samostalnik ženskega spola

strešni tram, škarnik, strešna letev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

krožič [krožȉč] samostalnik moškega spola

rastlina ciklama, LATINSKO: Cyclamen purpurascens

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kvȃs, m. der Sauerteig, der Gährteig; k. postaviti, den Sauerteig ansetzen; das Ferment, Cig. (T.); nemški k., die Presshefe, Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ladeljc [lȃdǝljc] samostalnik moškega spola

predalnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

lega [lẹ́ga] samostalnik ženskega spola
  1. lega
  2. ležišče

PRIMERJAJ: leža

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

lodričar [lodrȋčar] samostalnik moškega spola

trgovec z vinom; vinotržec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

metlikovina [metlíkovina] samostalnik ženskega spola

rastlina pelinnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

mordrija [mordrȋja] samostalnik ženskega spola

umor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

motika [motȋka] samostalnik ženskega spola

motika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

mrazen [mrázǝn] pridevnik
  1. ki ga rado zebe; zmrzljiv
  2. mrzel, hladen

PRIMERJAJ: mrazljiv

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

mrazljiv [mrazljív] pridevnik
  1. ki ga rado zebe; zmrzljiv
  2. mrzel, hladen

PRIMERJAJ: mrazen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

naslonilo [naslonílo] samostalnik srednjega spola

pult (za branje)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

nembški gl. nemški ♦ P: 8 (TT 1557, TL 1561, TO 1564, KPo 1567, TC 1574, DPa 1576, TtPre 1588, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

nembški gl. nemški itd. ♦ P: 1 (TT 1560)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

nẹ́mški (dodatek k slovarju), adj. deutsch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

nèmški -a -o prid. nemški: akobiſze katechismus nemſski na naſſ ſzlovenſzki jezik oberno TF 1715, 9; Némski Racsún KMS 1780, A9b; napiſzek Nemski ali Vogrſzki ká'ze BKM 1789, 5; Té je znémskoga preobrno Réd Zvelicsánſztva KŠ 1754, 3b; doſzta lejpi zNemskoga obrnyeni pejſzen vö dao ſtámpati BKM 1789, 3b; nisteri z-nemskoga roda rodjeni AI 1875, kaz. br. 1; skolnika Nemske Gmajne vu N. Csobi BKM 1789, 3b; Na példo vám poſztávim Nemski národ BKM 1789, 6; nisteri szo szamih nemski gvant noszili AI 1875, kaz. br. 1; szo vecsfárti dalecs notri po nemskoj zemli stonkali KOJ 1848, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

nemški [nẹ́mški] pridevnik

nemški

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

nemški -a prid. nemški: kakor nam more ſprizhat Shpanska, Franska, Lashka, inu Nemshka im. ed. ž deſhela ǀ jest obene lashke, ali latinske, ali nemshke rod. ed. ž beſsede ne bom meſhal ǀ zhakaio pomozh is nemshke rod. ed. ž, inu polske deshele ǀ ſo mogozhna Gospoda v' Lashki, Nemshki mest. ed. ž, Shtajerski, Coroshki, inu Krajnski desheli ǀ v' Nemski mest. ed. ž desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem obdana ǀ enkrat v'nemshki mest. ed. ž desheli je bila takushna lakot

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

nemško prislov

PRIMERJAJ: nemški

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

norčevati [norčeváti norčȗjem] nedovršni glagol

igrati smešno gledališko igro

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

noter do teh malov [nọ̑ter do teh mȃlov] prislovna zveza

doslej, do teh časov

PRIMERJAJ: noter dod seh malov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

obojak [oboják] pridevnik

ki enako spretno uporablja desno in levo roko

PRIMERJAJ: oborok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

obsejati dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ohrometi [ohromẹ́ti ohromím] dovršni glagol

ohromiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ohrovt [ọ́hrovt] samostalnik moškega spola

rastlina ohrovt, LATINSKO: Brassica oleracea var. sabauda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

okobel [okobȅlnepopoln podatek] prislov

okobalnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

okrož [okrọ̄ž] samostalnik moškega spola

pleva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

okrožnost [okrọ́žnost] samostalnik ženskega spola

krog, obod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

oljika [ọ́ljika] (voljika) samostalnik ženskega spola

drevo oljka, LATINSKO: Olea europaea

PRIMERJAJ: oljbar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ostnina [ostnína] (ojstnina) samostalnik ženskega spola
  1. ščetina
  2. želo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

otrpnost [otrpnọ̑st] samostalnik ženskega spola

trma, trdovratnostnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pariti [páriti pȃrim] nedovršni glagol
  1. polivati z vrelo vodo
  2. biti soparen, izparevati zaradi vročine

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

patrska [pátrska] samostalnik ženskega spola

vinski trs

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

počen groš [pọ̑čen grȍš] samostalniška zveza moškega spola

udarec s šibo po dlaninepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pokorščina [pokọ́rščina] samostalnik ženskega spola

ubogljivost, pokorščina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

polnoč [pȏu̯nočnepopoln podatek pou̯nočȋ] samostalnik ženskega spola
  1. polnoč
  2. sever

PRIMERJAJ: polnočni

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

potiz [potȉz] (potis) samostalnik moškega spola

poudareknepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Povodnik [povodník] samostalnik moškega spola

ozvezdje Vodnar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prašič [prašȉč prašíča] samostalnik moškega spola

žival prašič, LATINSKO: Sus scrofa domestica mas.

PRIMERJAJ: merjasec, svinja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prebavati [prebȃvati prebȃvam] nedovršni glagol

prebavljatinepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pregnanost [pregnánost] samostalnik ženskega spola

premetenost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

premsa [prẹ̄msa] samostalnik ženskega spola

kaznovanje, svarjenjenepopoln podatek

PRIMERJAJ: premsati, svar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pretikati [pretíkati pretȋkam] nedovršni glagol

vtikati drugam; pretikatinepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prigliha [priglȋha] samostalnik ženskega spola

podobnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prigodba [prigọ̑dba] samostalnik ženskega spola
  1. dogodek
  2. pripoved o preteklem dogodku
  3. zgodovinopisje, zgodovina

PRIMERJAJ: prigodinski pisar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

protinožnik [prọ̑tinọ̄žnik] samostalnik moškega spola

kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen; nasprotje; antipod

PRIMERJAJ: protihojnik, sprotihodnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

rezavec [rẹ̑zavǝc] (rezalec) samostalnik moškega spola
  1. krojačnepopoln podatek
  2. kdor kastrira živalinepopoln podatek

PRIMERJAJ: krojač, rezar, robač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ripsati [rȋpsati] nedovršni glagol

drsati, brusitinepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

roštati [rọ̑štati rọ̑štam] nedovršni glagol

peči, pražiti, da jed postane temnejša

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

sirček [sȋrčǝk] samostalnik moškega spola

majhen sir, košček sira

PRIMERJAJ: sirec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

slap [slȃp slapȗ] samostalnik moškega spola
  1. morska pot, sled za ladjo, čolnomnepopoln podatek
  2. slap

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

snubač [snubáč] samostalnik moškega spola

snubač, tj. kdor se v imenu ženina dogovarja z nevestinimi starši

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

sodni dan [sọ́dni dȃn] samostalniška zveza moškega spola
  1. dan sojenja, izreka sodbo
  2. poslednji dan, ko bo Kristus sodil ljudem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

spremsati [sprẹ̑msati sprẹ̑msam] dovršni glagol

posvariti, okarati, kaznovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

sredbina [sredbína] samostalnik ženskega spola

sredina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

stava [stȃva] samostalnik ženskega spola

položaj, lega, stava

PRIMERJAJ: stavek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

stavnica [stȃvnica] samostalnik ženskega spola

svečnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

stojni [stọ̑jni] (stonji) pridevnik

sestoječ iz stotih delovnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

strditi [strdīti stŕdim] in [strdím] dovršni glagol
  1. strditi
  2. strditi se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

svet2 [svȅt svẹ́ta] (svjet) samostalnik moškega spola
  1. nasvet, svetovanje
  2. posvetovalni zbor, (mestni) svet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ščer [ščẹ̑rnepopoln podatek ščerȗ] samostalnik moškega spola

neka rastlina

PRIMERJAJ: ščir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ščir [ščȋr ščirȗ] samostalnik moškega spola

rastlina navadni tolščak, LATINSKO: Portulaca oleracea

PRIMERJAJ: ščer

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

štrihati [štrȋhati štrȋham] nedovršni glagol
  1. mazati
  2. gladiti, božati
  3. tepsti s šibo; šibati

PRIMERJAJ: štrihalnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

štula [štúla] samostalnik ženskega spola
  1. visok klobuk, mitra
  2. babiški inštrument v obliki klina z navojem za razširjanje vagine; spekul

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

tarbina [tarbínanepopoln podatek] (trbina) samostalnik ženskega spola

potepanjenepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

tarča [tȃrča] samostalnik ženskega spola
  1. tarča
  2. ščit

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

telo [telọ̑ telẹ̑sa] samostalnik srednjega spola

človeško telo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

tółči, tółčem, vb. impf. schlagen; t. se po hrbtu; orehe t., Nüsse aufschlagen, aufklopfen; (im Mörser) stoßen; poper, cuker t.; kamenje t., Steine klopfen; — srce mi tolče, das Herz pocht mir; — dolg čas t., sich langweilen; — nemški t., deutsch radebrechen; — t. se, sich schlagen, fechten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

trdnost [trdnọ̑st] samostalnik ženskega spola
  1. trdost
  2. trdnost, čvrstost, obstojnost, trpežnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

truditi [trudīti trúdim] nedovršni glagol

truditi se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

uden [údǝn] pridevnik

gibčen, gibljivnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

udreti [udrẹ́ti udérem] dovršni glagol

udreti se, pogrezniti se

PRIMERJAJ: vdreti, udriti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

umeti umem/umejem nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vdreti [vdrẹ́ti vdérem] dovršni glagol

vdreti, vpasti

PRIMERJAJ: udreti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vmesek [vmẹ̑sǝk] samostalnik moškega spola

posredovanjenepopoln podatek

PRIMERJAJ: brez vmeska, z vmeskom

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

volčaj [vou̯čȃj] samostalnik moškega spola

jajčniknepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zaljubljenka [zaljúbljenka] samostalnik ženskega spola

zaljubljena ženska; zaljubljenka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zamolčati dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zdrib [zdrībnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

usoda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

židana volja [žȋdana vọ́lja] (židane volje) samostalniška zveza ženskega spola

dobra volja, dobro razpoloženje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

žolta [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

neka tuja kamnina

PRIMERJAJ: samija, samnija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Število zadetkov: 117